tag:blogger.com,1999:blog-83087526507808888992024-03-13T13:16:23.993+01:00AC ESTATES Ltd.Real Estates - ImmobilienAljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.comBlogger276125tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-51053830996156000942013-11-11T09:04:00.003+01:002013-11-11T09:04:39.583+01:00Potomci Attemsov bodo prejeli gozdove in zemljišča, namesto gradu pa odškodnino - NEPREMIČNINE PTUJ<div id="koncninaslov">
<span style="font-size: x-small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></span></span></span></span></div>
<div id="koncninaslov">
<br /></div>
<div align="justify">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Občina Slovenska Bistrica in potomci
družine Attems že več kot dve desetletji čakajo na razplet zahteve
slednjih po vrnitvi nacionaliziranih nepremičnin. Kot kaže je država
zdaj z Attemsi le sklenila dogovor vsaj glede več kot 2100 hektarjev
gozdov in 110 hektarjev kmetijskih zemljišč, medtem ko so se vrnitvi
bistriškega gradu v naravi že odrekli.</span></div>
<br />
<article>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Kot so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu, <strong>Attemsi</strong>
v postopku pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici zahtevajo
vrnitev premoženja po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in
ne po določbah zakona o denacionalizaciji.</span></div>
<section>
<h2 style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Namesto gradu plačilo odškodnine</span></h2>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">V nepravdni zadevi, ki poteka pred
bistriškim sodiščem, je bilo o zahtevku junija 2011 že odločeno s sodbo
vrhovnega sodišča, s katero je bila s strani države predlagana revizija
zavrnjena. Država je zato septembra letos s predlagatelji sklenila
poravnavo glede vračila kmetijskih zemljišč in gozdov, in sicer za
tiste, glede katerih ovire za vračilo v naravi niso obstajale, pa tudi
za tista zemljišča, za katera so ovire obstajale in bi država zanje
morala plačati odškodnino, vendar je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
zanje kot obliko odškodnine dal nadomestna zemljišča.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Predmet zahtevka Attemsov v Slovenski
Bistrici je tudi tamkajšnji grad, glede katerega je ministrstvo za
kulturo uveljavilo ovire za vračilo v naravi, zato so predlagatelji
zahtevek spremenili v zahtevek za plačilo odškodnine. »V tej fazi
postopka je torej v celoti rešen le zahtevek glede vračila kmetijskih
zemljišč in gozdov, vse ostalo pa je predmet nadaljnjega obravnavanja,«
pojasnjujejo na pravobranilstvo. A kljub vsemu kaže, da bo tudi v tem
primeru podobno kot v primeru gradu Brežice, kjer so dobili odškodnino v
obliki obveznic.</span></div>
<section>
<h2 style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Vračilo nepremičnin v naravi tudi v Brežicah in Krškem</span></h2>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Podobna postopka glede vračila
podržavljenih nepremičnin sta namreč potekala tudi pred okrajnima
sodiščema v Krškem in Brežicah. V Brežicah sta bila izdana delna sklepa
glede vračila premičnega premoženja in glede vračila gradu Brežice,
oboje v obliki odškodnine v obveznicah, ki jih izda Slovenska
odškodninska družba (Sod).</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">V Krškem pa je sodišče v začetku
septembra izdalo delni sklep, s katerim je določilo vračilo nepremičnin v
naravi, a sta sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter občina Krško
zoper to vložila pritožbo, o kateri še ni odločeno.</span></div>
<section>
<h2 style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Zahtevek za odškodnino za skoraj 19 milijonov evrov</span></h2>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Še vedno pa je odprt tudi zahtevek
Attemsov za odškodnino v višini skoraj 19 milijonov evrov s
pripadajočimi zamudnimi obrestmi zaradi nezmožnosti uporabe oziroma
upravljanja zaplenjenega premoženja ter zaradi izgubljenega dobička od
zaplembe premoženja do vrnitve. Postopek je prekinjen do pravnomočne
rešitve že omenjenih nepravdnih zadev.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;">Pravnomočno je ob tem zaključena
zadeva, ki je potekala pred okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, v
kateri je sodišče odločalo o vračilu gradu Podčetrtek v denarju in gradu
Olimje s pripadajočim posestvom v naravi. Država je najprej izgubila
vse sodne postopke do vrhovnega sodišča. Sklep slednjega je ustavno
sodišče razveljavilo, v ponovnem odločanju pa je bil zahtevek Attemsov
zavrnjen.</span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-size: x-small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: small;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></span></span></span></span> </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"> </span></div>
<div style="text-align: justify;">
<i><span style="font-size: 12px;">Vir: Dnevnik, STA</span></i></div>
</section>
</section>
</section>
</article>
</div>
Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-2702311306564632782013-11-11T09:01:00.000+01:002013-11-11T09:01:06.395+01:00Zaradi davka na nepremičnine pobrati milijone eurov - NEPREMIČNINE PTUJ<div id="koncninaslov">
<b><span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Katoliška cerkev bo morala zaradi davka na nepremičnine milijone pobirati pri vernikih</span></span></b></div>
<div id="koncninaslov">
</div>
<br />
<div align="justify">
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></span></span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"> </span></span></span></span> </span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span>Po
predlogu zakona o davku na nepremičnine ne bodo obdavčeni sakralni
objekti, ki so namenjeni bogoslužju, vsi drugi pastoralni prostori pa
bodo. Če bo davek sprejet, bo moral RKC kar preko vernikov vsako leto
zagotoviti sredstva v skupni višini več milijonov evrov, so sporočili iz
SŠK.</span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span>Čeprav
predlog zakona o davku na nepremičnine ne bi zajel sakralnih objektov
(cerkve in kapele), ima Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski
škofovski konferenci (SŠK) pomisleke glede predloga zakona. Opozarja, da
bodo po tem predlogu obdavčeni vsi drugi pastoralni prostori (veroučne
učilnice, pevske sobe, župnijski uradi, samostani, katoliški vrtci in
šole, študentski domovi in domovi Karitasa).</span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span><em>"Če
bo zakon v takšni obliki sprejet, bo morala Katoliška cerkev preko
svojih vernikov vsako leto zagotoviti sredstva v skupni višini več
milijonov evrov. Številne župnije in druge organizacije Katoliške cerkve
takšnega davčnega bremena ne bodo zmogle, zato bo uveljavitev
omenjenega zakona nujno vodila v omejevanje in ukinjanje njene verske,
kulturne, karitativne in dobrodelne dejavnosti,"</em> v pesimističnih tonih opisujejo bližnjo prihodnost na SŠK.</span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span>Zaskrbljeni
so tudi, kot pravijo, zaradi izključevanja javnosti in sprejemanja
zakona po hitrem postopku, še posebej pa jih žalosti, da bo davek na
nepremičnine prizadel večino slovenskih državljanov. <em>"V Komisiji
pričakujemo, da bo vlada pri sprejetju tega zakona vnaprej zagotovila
čim širše družbeno soglasje, prav tako pa v zakonu še posebej zaščitila
socialno šibke družbene skupine. Ob tem izražamo razumevanje z vsemi
posamezniki in organizacijami, ki se javno zavzemajo za takšno
obdavčitev nepremičnin, ki ne bo poslabšala življenja socialno šibkih
družin, delavcev, upokojencev, kmetov, obrtnikov in malih podjetnikov,"</em> razmišljajo v SŠK ter vlado in poslance pozivajo, naj omogočijo čim širšo razpravo o davku na nepremičnine.</span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></span> </span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: small;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">
<span style="font-size: x-small;"><i><span> </span></i></span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span>Vir: 24ur.com, G.G.</span></span></i></span></div>
</div>
Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-51325650999660657252013-11-11T08:58:00.000+01:002013-11-11T08:58:35.974+01:00Za nižji davek uredite služnost - NEPREMIČNINE in DAVKI - PTUJ<div id="koncninaslov">
Za nižji davek uredite služnost</div>
<div id="koncninaslov">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"> </span></span></span></div>
<div id="koncninaslov">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></div>
<div id="koncninaslov">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"> </span></span></span></div>
<h2 style="text-align: justify;">
</h2>
<h2 style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Nasvet.
Če v vaši nepremičnini bivajo sorodniki, lahko s služnostjo znižate
nepremičninski davek. Kdo ga plača? Po nižji stopnji davek plača imetnik
služnosti, ne pa lastnik stanovanja.</span></span></h2>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Če
v vaši nepremičnini živijo vaši sorodniki, se lahko višji stopnji davka
na nepremičnine izognete z ureditvijo osebne služnosti. O tem nas je
spraševalo več bralcev. Ženi bralca Matjaža, ki ima v lasti pol
stanovanja v Ljubljani, je stric podaril hišo, saj je ne more več
vzdrževati, v njej pa ima doživljenjsko pravico živeti. V drugem primeru
sta starša otrokoma prepisala vsakemu pol hiše, v delu hiše pa še vedno
živita in imata dosmrtno pravico do uporabe tega stanovanja.</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Če
imajo služnost vpisano v zemljiško knjigo, bodo davek po nižji
(rezidenčni) stopnji plačali stric in starši. Predlog zakona o davku na
nepremičnine namreč določa, da je davčni zavezanec oseba, ki je imetnik v
zemljiško knjigo vpisane osebne služnosti (in ne lastnik).</span></span></div>
<h2 style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Služnost ni nujno do smrti</span></span></h2>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V
Marjanovem in Verinem stanovanju živita njuni hčeri in za bivanje ne
plačujeta najemnine, pisali pa smo tudi že o bralki, ki je podedovala
četrtino hiše, v kateri živi njen brat z družino. Tudi ti bi lahko
svojima hčerama ali bratu podelili služnost, saj se ta lahko podeli <em>"za poljubno časovno obdobje in tudi večkrat zapored"</em>, pojasnjuje odvetnik <strong>Aleš Kaluža</strong> iz Odvetniške pisarne Malovrh, Kastivnik, Kaluža. <em>"Teoretično
lahko sestra bratu vsako leto podeli novo služnost za obdobje enega
leta. Z vidika davkov je pomembno le, da je 1. januarja leta (prihodnje
leto se bo izjemoma upoštevalo stanje na dan 1. april, op. a.), v
katerem se odmerja davek, ta vpisana v zemljiški knjigi,"</em> pravi Kaluža.</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"> </span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Obstajajo tri različne osebne služnosti: služnost užitka, služnost rabe in služnost stanovanja. <em>"Za
takšne primere je najprimernejša služnost rabe ali služnost stanovanja.
V nasprotju s služnostjo užitka ju namreč ni mogoče prenašati na tretje
osebe, na primer stanovanja oddajati v najem, kar pomeni, da sme v
stanovanju prebivati le služnostni upravičenec pri služnosti rabe
oziroma tudi njegova družina pri služnosti stanovanja. Z vidika lastnika
nepremičnine je zato najugodnejša služnost rabe, v kateri lahko
natančno določi, kdo vse sme uporabljati nepremičnino, pri služnosti
stanovanja pa tega ne more, ker nima vpliva na to, s kom si bo
upravičenec ustvaril družino,"</em> razlaga Kaluža.</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong> </strong></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Kaj, če se boste sprli</strong></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Kaluža
opozarja, da je pri podelitvi osebne služnosti največja past
nedorečenost obsega služnosti, zato je bistvenega pomena z natančnim
opisom natančno določiti njen obseg. <em>"To v praksi pomeni, da je
treba natančno opisati, katere dele stanovanja in katere skupne prostore
sme uporabljati upravičenec ter pod kakšnimi pogoji. Določiti je treba
tudi, kako se delijo skupni stroški, na primer voda, elektrika in
telefon, če ni ločenih števcev. Vsaka nedorečenost gre namreč v škodo
lastnika, in če se podeli služnost stanovanja na stanovanjski hiši, to
pomeni, da bo lahko služnostni upravičenec uporabljal celotno hišo brez
omejitev, čeprav sta stranki sprva imeli v mislih le eno etažo,"</em> na pasti opozarja Kaluža.</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><em>"Lastnik
nepremičnine se mora vprašati, kaj je pripravljen dovoliti bodočemu
upravičencu, tudi če se morda spreta, in to natančno ter omejujoče
zapisati v pogodbo ter v zemljiško knjižno dovolilo v delu opisa
služnosti,"</em> svetuje Kaluža in dodaja, da je ravno v tem delu
bistvena pomoč izkušenega pravnega strokovnjaka, ki zna predvideti, kaj
gre lahko narobe.</span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<br /></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: medium;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"> </span></span></div>
<div style="text-align: justify;">
<span style="font-size: x-small;"><i><span><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Žurnal24.com, Janez Zalaznik</span></span></i></span></div>
Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-4866074403377044692013-11-11T08:52:00.003+01:002013-11-11T08:53:58.982+01:00OSEBNE SLUŽNOSTI - PRODAJA NEPREMIČNIN - PTUJ<h1 class="entry-title">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Osebna služnost</span></h1>
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">
</span><br />
<div class="entry-content">
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: large;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></span></div>
<div align="JUSTIFY">
</div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Služnost je ena od šestih stvarnih pravic, ki
jih ureja Stvarnopravni zakonik in pomeni omejitev lastninske pravice,
ker je del lastninskih upravičenj prenesen na osebo, ki ni lastnik, ta
oseba (služnostni upravičenec) pa uživa pravno varstvo. Služnost je
pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati
od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel
pravico izvrševati na svoji stvari. Ker je področje preobsežno za en sam
članek, sem tematiko razdelil v dva dela. V prvem delu bom predstavil
osebne služnosti, v drugem delu pa stvarne služnosti in neprave stvarne
služnosti.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Osebna</b><b> </b><b>služnost</b>
je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in
traja najdlje do imetnikove smrti. Če je osebna služnost ustanovljena v
korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset
let. Osebne služnosti se delijo na: (1) užitek, (2) rabo in (3)
služnost stanovanja. Kot primarno osebno služnost zakon navaja užitek,
katerega ureditev se smiselno porablja tudi za služnost rabe in
stanovanja, če ni izrecno določeno drugače. Ker za razliko od stvarne
služnosti zakon ne predvideva nastanka osebne služnosti na podlagi
zakona, gre zaključiti, da osebne služnosti ni mogoče priposestvovati.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Užitek</b> je najširša in za lastnika
stvari najbolj obremenjujoča osebna služnost, ki daje pravico
uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena
substanca (užitkar bo npr. smel v gozdu sekati naravno prirast, ne bo pa
smel napraviti goloseka ali travnika spremeniti v dvorišče). Predmet
užitka je lahko nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti
ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa
prenese njeno izvrševanje (npr. odda stavbo v najem). Predmet užitka je
lahko tudi solastniški delež. V tem primeru ima užitkar pravico
izvrševati užitek v obsegu solastnikove pravice. Užitek se lahko
ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj
uporabljata in jo uživata lastnik in užitkar. V tem primeru se v njunem
medsebojnem razmerju šteje, kot da bi bil z užitkom obremenjen
solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist užitkarja. V
razmerju do tretjih pa se šteje, da je nepremičnina obremenjena kot
celota.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Nastanek</b><b> </b><b>in</b><b> </b><b>prenehanje.</b>
Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe. Za nastanek
užitka v prvem primeru se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega
izhaja obveznost ustanoviti užitek, zahteva še izpolnitev drugih
pogojev, ki jih določa zakon – za pridobitev užitka na nepremičnini se
zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo, užitek na
premičnini se pridobi z izročitvijo stvari, užitek na pravici pa s
poslom, ki je potreben za prenos pravice. Pri sodni odločbi užitek
nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja
ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. Če je predmet užitka
nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Užitek
preneha tudi, če je stvar uničena. Če na mesto uničene stvari stopi nova
stvar ali pravica, se užitek prenese na to stvar ali pravico.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar
njenemu lastniku. Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je
bila v trenutku ustanovitve užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za
izgubo zaradi poslabšanja. Užitkar ne odgovarja zaradi poslabšanj, ki
so posledica redne uporabe stvari ali višje sile.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Dolžnosti</b><b> </b><b>užitkarja.</b>
Užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar
in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda. Užitkar mora med trajanjem
užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim
gospodarskim namenom. Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi
stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od
užitka. Če užitkar ne izpolni katere od svojih obveznosti in je ogrožena
substanca stvari, lahko lastnik od užitkarja zahteva primerno
zavarovanje. Če mu užitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva
predčasno prenehanje užitka. V tem primeru ima užitkar pravico do
nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga določi sodišče, upoštevaje
stanje stvari in pričakovano trajanje užitka.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari
opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem
nemudoma obvestiti lastnika. Če lastnik opravi popravilo na svoje
stroške, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del,
potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka. Obresti
zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob
prenehanju užitka. Če nasprotno lastnik v razumnem roku noče opraviti
popravila, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške. Povrnitev teh
stroškov lahko zahteva ob prenehanju užitka po pravilih, ki veljajo za
dobrovernega posestnika. Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med
trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko
je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje
denarno nadomestilo.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Predmet užitka so lahko tudi potrošne stvari in pravice, ki ne dajejo obresti ali koristi (<b>nepravi</b><b> </b><b>užitek</b>).
V tem primeru se šteje, da je bila dana v užitek denarna vrednost
stvari ali pravice, ki se ob prenehanju užitka vrne lastniku. Če je tako
posebej dogovorjeno, mora užitkar vrniti valorizirano glavnico. Nepravi
užitek je torej zelo podoben posojilu.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Raba</b> je osebna služnost, ki daje
pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za
potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca in je po
obsegu upravičenj ožja od užitka (ne daje pravice uživati stvari ali
prenesti izvrševanja na tretjo osebo). Ustanovitev rabe na stvari v
solastnini ni mogoča. Predmet rabe so lahko samo nepotrošne stvari.
Imetnik rabe lahko uporablja stvar v obsegu, ki izhaja iz pravnega
naslova, ki je podlaga za ustanovitev. Če je obseg rabe določen tako, da
lahko stvar uporabljata skupaj lastnik in imetnik rabe, se smiselno
uporabljajo določila o užitku na delu nepremičnine.</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><b>Služnost</b><b> </b><b>stanovanja</b>
je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali
njegov del za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njegova
substanca. Enako kot pri rabi užitkar ni upravičen do uživanja
stanovanja oziroma prenosa izvrševanja na tretje osebe (npr. oddajanje v
najem), stanovanje pa lahko poleg upravičenca uporabljajo tudi člani
njegove družine. Pojem „stanovanje“ je definiran v Stanovanjskem zakonu –
gre za skupino prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so
funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to ali so v
stanovanjski stavbi ali drugi stavbi. Imetnik služnosti stanovanja ima
tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjskega objekta. Pri
ustanovitvi služnosti s pravnim poslom je zelo pomembno, da se natančno
opredeli predmet in obseg služnosti stanovanja (opis prostorov, skupnih
delov, režim rabe, delitev skupnih stroškov).</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Upravičenec iz služnosti stanovanja je dolžan med
trajanjem služnosti kot dober gospodar vzdrževati stanovanje oziroma
prostore v skladu z njihovim gospodarskim namenom ter trpeti
(sorazmerne) stroške rabe, stvarnih bremen in javnih dajatev ne glede na
korist, ki jo ima od služnosti. Namembnosti prostorov ne sme
spreminjati (npr. iz stanovanja v delavnico).</span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;"><span style="color: #990000;"><span style="font-size: large;"><a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/">NEPREMIČNINE PTUJ </a></span></span></span></div>
<div align="JUSTIFY">
<br /></div>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Viri:</span></i></span></div>
<span style="font-size: x-small;"><i>
</i></span>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002.</span></i></span></div>
<span style="font-size: x-small;"><i>
</i></span>
<div align="JUSTIFY">
<span style="font-size: x-small;"><i><span style="font-family: "Helvetica Neue",Arial,Helvetica,sans-serif;">Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, M. Juhart in ostali, GV Založba, Ljubljana, 2004.</span></i></span></div>
</div>
Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-78978072871086395022012-07-05T09:13:00.001+02:002012-07-05T09:16:54.708+02:00Država bo vrnila vplačano odškodnino zaradi pozidave kmetijskih zemljišč - NEPREMIČNINE<span style="font-size: 12px; font-weight: bold;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Kdor je odškodnino plačal po veljavnem zakonu, jo bo lahko po novem zahteval nazaj - Doslej zbrali 4,4 milijona evrov odškodnin.</span></span><div align="justify"> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Državni zbor bo prihodnji teden glasoval o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo pripravile koalicijske stranke in ki bo lani uvedeno odškodnino za pozidavo kmetijske zemlje močno oklestila - na 5 do največ 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Vseh pet koalicijskih strank je k omenjenemu zakonu vložilo še dopolnilo, ki tistim investitorjem, ki so odškodnino že plačali, daje pravico, da denar (pisno) zahtevajo nazaj, če po spremenjenem zakonu ne bi bili zavezanci za plačilo odškodnine, ali zahtevajo vračilo razlike med plačano odškodnino in odškodnino, ki bo predpisana z novim zakonom.</span></span></p> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Koalicijski poslanci so se za takšno zakonsko rešitev odločili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da bi utegnila biti popolna ukinitev odškodnin oziroma njihovo drastično znižanje le leto dni po uveljavitvi ustavno sporno. 14. člen ustave namreč govori o načelu enakosti, ki zakonodajalca veže k enotni in enakopravni obravnavi vseh subjektov, tudi tistih zavezancev, ki so odškodnino že plačali po veljavnem zakonu, a znatno višjo, kot bi jo, če bi za gradbeno dovoljenje zaprosili po sprejetju novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <strong><span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Evidenc ne vodijo</span></span></strong></p> <p style="text-align: justify;"> <br /> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Nenavadno je, da drastično znižanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč podpirajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), ki se je pred letom dni (sicer pod drugim ministrom) borilo za njihovo uveljavitev, in to z utemeljitvijo, da brez njih zakon obstane ali pade in da je to najboljši način za varovanje kmetijskih zemljišč. Koalicijske stranke (z izjemo SLS) so sprva sicer predlagale popolno odpravo odškodnin, a so si zaradi močnega odpora strokovne javnosti nato premislile in se odločile za njihovo znižanje. Toda znižanje bo tako drastično, da se postavlja vprašanje, ali je odškodnine sploh smiselno ohraniti, saj bo birokracija, ki je potrebna za% njihovo odmerjanje in pobiranje, izničila izkupiček.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po podatkih MKO se je na prehodnem računu integralnega proračuna z odškodninami do včeraj nateklo 4,4 milijona evrov, podatka, koliko tega denarja bo morala država plačnikom vrniti, če bo novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta v predlagani obliki, pa nimajo. Evidenc, za katere objekte in ob kakšnih pogojih je bila odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti, namreč ne vodijo. Na MKO navajajo, da bo po predlagani zakonski ureditvi odškodnina znašala okoli 5, 15 oziroma 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Tudi v prihodnje bo odvisna od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščena posamezna parcela, vendar se bo odmerjala le za gradnjo na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 50, za gradnjo nekaterih objektov (denimo kmetijskih) odškodnine ne bo, poleg tega se ne bo več obračunavala od cele parcele, ampak le za tisti del, na katerem bo stal objekt.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Odškodnina z 12.000 na 600 evrov</strong></span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <br /> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Poslanec SDS Robert Hrovat je med nedavno obravnavo novele zakona o kmetijskih zemljiščih na parlamentarnem odboru za kmetijstvo predstavil primerjavo med zdajšnjo in novo zakonsko ureditvijo. Za 1000 kvadratnih metrov veliko parcelo z boniteto zemljišča 60 in velikostjo objekta na njej 140 kvadratnih metrov tlorisne površine je odškodnina doslej znašala 12.000 evrov, po novem bo le 640 evrov. "Povejte mi, kdo ne bi dal 600 evrov za to, da bi gradil na najboljšem zemljišču?" se je ob tem vprašal okoljski strokovnjak dr. Franc Lobnik. Po mnenju dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, koalicija s predlagano spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih javnosti in špekulantom sporoča, da je lov na kmetijska zemljišča povsem odprt. Simončiču se zdi sedanja odškodnina zaradi gradnje na kmetijskih površinah celo prenizka, ne previsoka. "Če vrednost zemljišča po dveh, treh preprodajah s petih ali desetih evrov za kvadratni meter poskoči tudi na 500 evrov, je ogromno prostora tudi za te odškodnine, ki si jih tako ali drugače nekdo potem obračuna," je utemeljil Simončič.</span></span><br /></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar</span></span></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-11885746028679472442012-06-18T09:12:00.001+02:002012-06-18T09:12:53.082+02:00Gradnja nove soseske ni ogrožena - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></div> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Stara Sava. Projekti kljub prodaji Save IP ne bodo propadli, zagotavlja vodja projekta Artur Olaj.</strong></span></span></p> <div class="entry"> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Prodaja Save IP Zavarovalnici Triglav, ki naj bi se zgodila v kratkem, ne bo vplivala na načrte o gradnji poslovno-stanovanjske soseske na območju Stare Save v Kranju, je zatrdil vodja projekta <strong>Artur Olaj</strong>.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Začetek gradbenih del je namreč prehitela napoved Save, d. d., da bo svoje nepremičninsko podjetje zaradi reševanja finančnih težav prodala Zavarovalnici Triglav, Olaj pa je ob tem zagotovil, da bo<em> "omenjeni projekt – tako kot nekateri drugi – potekal v skladu s predvidenimi načrti tudi pod okriljem novega strateškega partnerja"</em>.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Gradnja leta 2014</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">O revitalizaciji Stare Save oziroma novi poslovno-stanovanjski soseski se govori že več let, gradnjo pa predvidevajo za leto 2014. Veljavni prostorski načrt dopušča okrog 27 tisoč kvadratnih metrov etažnih površin in podzemno garažo, poslovni del pa naj bi zasedal četrtino; predvidenih je sicer 172 stanovanj.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Interes za stanovanja je"</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Sava je že pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušitev opuščenih industrijskih objektov. <em>"Trenutno smo v postopku usklajevanja idejnih projektov. Sledili bosta izdelava projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja in priprava gradbišča za gradnjo," </em>napoveduje Olaj, sicer prepričan, da interes na trgu za nova stanovanja obstaja. <em>"Ocenjujemo, da je projekt Stara Sava lahko zanimiv in zelo konkurenčen,"</em> pravi.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ne izključuje pa možnosti, da se bo zaradi zahtev trga in drugih udeležencev v procesu še preoblikoval in prilagajal. Končne vrednosti projekta zato ni mogel oceniti, ravno tako ne, kdaj naj bi bila gradnja končana.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Zurnal24.si, Iztok Golob</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-90799410036267912712012-06-18T09:10:00.001+02:002012-06-18T09:11:55.433+02:00Kaj po preoblikovanju obrtne zbornice z nepremičninami? - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a><br /><br /></div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Ob odpravi obveznega članstva v gospodarski zbornici so nepremičnine ostale v lasti zbornice.</strong></span></span></div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> </div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Nekaj več kot tri milijone evrov so vredne nepremičnine <span class="nitem">Obrtne zbornice Slovenije</span> (OZS) v Ljubljani in na hrvaški obali. »V tem hipu žal ne vemo,« odgovarjajo v zbornici na vprašanje, kaj se bo z nepremičninami zgodilo ob odpravi obveznega članstva v zbornici.</span></span></div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> </div> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Odgovora nimajo niti na gospodarskem ministrstvu , kjer po uspelem referendumu za odpravo obveznega članstva v obrtni zbornici pripravljajo spremembe zakona. Te, kot smo poročali pred dnevi, sicer ne bodo v parlamentu sprejete pred letošnjo jesenjo. »Rešitve tega vsebinskega dela novele obrtnega zakona so še v pripravi. Je pa premoženje OZS bilo pridobljeno namensko in ministrstvo bo to pri pripravi zakonskih rešitev upoštevalo,« nam je sporočila Lejla Kogej z ministrstva za gospodarstvo. Statut OZS sicer določa, da je premoženje, ustvarjeno na podlagi članarin in prostovoljnih prispevkov obrtnikov in premoženja, ki ga združujejo člani zbornice, zasebna lastnina.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <strong><span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Primer GZS iz 2006</span></span></strong></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Knjigovodska vrednost nepremičnin v lasti OZS je na zadnji dan letošnjega maja po podatkih zveze znašala 3.066.331 evrov. Največ so vredni poslovni prostori zveze na Celovški v Ljubljani, kjer je tudi sedež OZS.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Ker odgovorni rešitev še nimajo, smo poiskali primer pri odpravi obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) leta 2006. Petja Segatin z GZS je pojasnila, da so vse nepremičnine, ki so bile v lasti GZS junija 2006 ob odpravi obveznega članstva, še vedno v lasti GZS. »V skladu z 28. členom ZGZ je GZS skrbnik premoženja do delitve med reprezentativne zbornice,« pojasnjuje Segatinova.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <strong><span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">GZS ima še deset stanovanj</span></span></strong></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Premoženja gospodarske zbornice je sicer veliko več, knjigovodska vrednost nepremičnin je bila na zadnji dan leta 2011 po podatkih Segatinove približno 21 milijonov evrov, »tržna cena pa po pričakovanjih GZS vsaj enaka ali višja od knjigovodske«. GZS ima namreč vrsto poslovnih prostorov, poleg Doma gospodarstva (na Dimičevi 13 v Ljubljani, kjer je sedež GZS) še poslovne prostore po večjih slovenskih mestih (etažna lastnina - poleg Ljubljane še Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto, Maribor, Dravograd, Celje, Velenje, Krško, Postojna, Trbovlje, Murska Sobota).</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Ob tem imajo še zemljišča ob Dimičevi ulici v Ljubljani ter stavbna zemljišča objektov in deset stanovanj. Počitniške domove ima GZS v Bohinju in Podčetrtku ter na hrvaški obali v Nerezinah in Novigradu.</span></span></p> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Finance, Nepremičnine, Ksenija Koren<br /><br /></span></span><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-77744554418405681682012-06-18T09:09:00.000+02:002012-06-18T09:10:41.110+02:00Skladu ponudili tisoč stanovanj -NEPREMIČNINE<div align="justify"> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p><p class="entry-summary" style="text-align: justify;"><span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">86 vlog za 1033 stanovanj in 1345 parkirnih prostorov v skupni ponudbeni vrednosti 143,3 milijona evrov je do včeraj prejel republiški stanovanjski sklad, ko je opravil prvo nejavno odpiranje in evidentiranje prispelih ponudb za odkup nezasedenih stanovanj. "Prispele ponudbe pokrivajo področje celotne države, 80 odstotkov pa jih je bilo oddanih s strani pravnih oseb," so sporočili s sklada.</span></span></p> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Za katera podjetja gre, niso povedali, so nam pa v KBM Invest potrdili, da so se odzvali tudi oni in skladu ponudili nekaj svojih stanovanj. Več v tej fazi niso želeli povedati, naj pa spomnimo, da je ta hčerinska družba banke Nova KBM pred kratkim iz stečajne mase gradbenega podjetja Konstruktor Invest (katerega upnica je banka) odkupila paket 96 stanovanj, 354 garažnih prostorov ter nedokončano stolpnico z 81 stanovanji in 136 garažami.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ali bo KBM Invest kupovala in skladu skušala prodati tudi stanovanja iz stečajnih mas drugih gradbincev, katerih upnica je Nova KBM, nam v hčerinski družbi banke niso ne potrdili ne zanikali. Eno takšnih podjetij je MTB, njegova stečajna upraviteljica Milena Sisinger pa je dejala, da so ji v banki "obljubili, da bodo naredili vse, da bodo preostanek stanovanj iz stečajne mase podjetja - teh je devet - kupili". Kot je namreč opozorilo več stečajnih upraviteljev, ti nepremičnin iz stečajnih mas ne morejo ponuditi stanovanjskemu skladu, ker jim zakonodaja tega ne dopušča. Ta zahteva, da stečajni upravitelji nepremičnine podjetij v stečaju prodajajo na javni dražbi ali prek zbiranja zavezujočih ponudb, ne morejo pa se javljati na pozive in razpise drugih.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Čeprav so nekateri pričakovali, da prav zaradi tega sklad ne bo prejel veliko ponudb, je bilo teh že ob prvem odpiranju več, kot si jih sklad lahko privošči. Za odkup stanovanj namerava namreč porabiti okoli 40 milijonov evrov, ponudbena vrednost stanovanj pa je več kot trikrat višja. Ob tem so na skladu dobili informacije, da so nekateri lastniki stanovanj zaradi poziva sklada, ki bo odkupoval le prazna stanovanja, začeli pritiskati na svoje najemnike, naj se predčasno izselijo.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V javnem pozivu podrobnejši kriteriji, po katerih bo sklad izbiral med stanovanji, niso navedeni. "Iz javnega poziva niso razvidne niti cena stanovanj niti količina niti lokacija," je opozoril podpredsednik nepremičninskega združenja FIABCI Anton Kožar. Tudi na stanovanjskem skladu podrobnejših kriterijev za izbiro doslej še niso predstavili, zatrdili so le, da po prenapihnjenih cenah na trgu ne bodo kupovali.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">A nepremičninski strokovnjaki so za Dnevnik že opozorili, da se lastnikom, ki se jim s prodajo ne mudi, pod tržno oziroma pričakovano ceno verjetno ne bo zdelo vredno prodajati. V KBM Investu so recimo že napovedali, da nepremičnin morebitnim kupcem pod ceno, ki so jo za nepremičnine odšteli, ne bodo prodali. Pri tem so za cel paket nepremičnin plačali približno 11 milijonov evrov, za kvadratni meter zgrajenih stanovanj pa v povprečju nekaj več kot 1000 evrov.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Sklad se bo sicer na popolne ponudbe odzval v roku 30 dni, ostale lastnike stanovanj pa bo v 15 dneh pozval k dopolnitvi ponudbe. Kot je razbrati iz pisanja sklada, se bo z lastniki stanovanj, ki bodo za sklad zanimiva, o ceni odkupa skušal še pogajati, ostale pa bo zavrnil. Naslednje odpiranje ponudb bo predvidoma potekalo 20. julija letos.</span></span><br /> </p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-69398310667755636532012-06-13T10:13:00.000+02:002012-06-13T10:14:20.595+02:00Črnograditeljski zakon bolj za Janšo kot Jakliča - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">EPREMIČNINE MARIBOR</span></a></div> <div align="justify"> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ker predlagana novela zakona o graditvi objektov precej poenostavlja legalizacijo črnih gradenj, smo pri najbrž dvema izmed najbolj znanih črnograditeljev v državi, Marko Jakliču in Rajku Janši, hoteli izvedeti, kaj predlagana zakonodaja pomeni za njune nezakonito zgrajene objekte.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po tem predlogu bi bilo mogoče v roku enega leta uzakoniti objekte, grajene pred 25. junijem 1991, tiste, ki so bili postavljeni na podlagi lokacijskega dovoljenja pred 1. januarjem 2003, ter objekte, ki so bili obnovljeni do tega datuma, a so bili zgrajeni brez ali z dokumenti pred osamosvojitvijo.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Direktor Lekarne Ljubljana <b>Marko Jaklič</b> ima v Selu pri Polhovem Gradcu na črno obnovljeno "domačijo" z dvema, prav tako nezakonito zgrajenima gospodarskima objektoma. Po odločbi inšpektorata bi moral kmetijo porušiti že 15. maja letos, a tega ni storil. Jaklič je sprožil tudi upravni spor in dvakrat zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar mu je ljubljanska upravna enota izdajo zavrnila. "Gradbeno dovoljenje pričakujem vsak dan, saj je ministrstvo že pred dvema mesecema odločilo, da ljubljanska upravna enota ni ravnala pravilno, ko ni izdala gradbenega dovoljenja. Skratka, moj primer ne potrebuje nikakršne spremembe zakonodaje, saj sem le obnovil 150 let staro kmetijo," je dejal Jaklič.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Podjetnik <b>Rajko Janša</b>, brat predsednika vlade Janeza Janše, ima nezakonito zgrajeno hišo v Plešivici pri Žalni že več kot 17 let. Za to stavbo, ki stoji deloma na njivi, deloma travniku, je nekdanja urbanistična inšpekcije že leta 1995 izdala odločbo o rušitvi, saj je bilo za zgradbo pridobljeno le lokacijsko dovoljenje, ki je kasneje prenehalo veljati. Hiša še danes stoji, premierjev brat pa gradbenega dovoljenja še ni pridobil, menda pa mu je uspelo hišo priključiti celo na kanalizacijo, čeprav za nezakonite gradnje to ni dovoljeno.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Janši, sicer članu izvršilnega odbora grosupeljske SDS, smo tako prek strankine območne enote kot uradne službe za odnose z javnostmi SDS poslali vprašanja glede predlagane zakonodaje, a odgovorov nismo prejeli. Glede na to, da je Janša hišo začel graditi na podlagi lokacijskega dovoljenja, kar zajema tudi novela zakona, bi svojo hišo ob morebitnem sprejetju nove zakonodaje verjetno lahko legaliziral.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Jan Konečnik</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">EPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-58214245687416214492012-06-13T10:12:00.000+02:002012-06-13T10:13:02.530+02:00Vlada pospešeno in napol v ilegali spreminja tudi prostorsko zakonodajo - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR<br /></span></a></div> <div align="justify"> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Poleg zakona o kmetijskih zemljiščih se vlada pospešeno loteva tudi spreminjanja prostorske zakonodaje. Pripravila je namreč dve zakonski noveli - o graditvi objektov ter o prostorskem načrtovanju - in zaradi hitenja pri sprejemanju z obema znova izzvala kritike strokovne javnosti. Strokovnjaki, pristojni za prostor in gradnjo objektov, vlado predvsem pozivajo, naj v pripravo zakonskih rešitev vključi organizirano strokovno javnost, in to na način, ki pritiče demokratični družbi.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ena takih organiziranih strokovnih javnosti je skupina strokovnjakov Odgovorno do prostora!, ki je v pismu ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču med drugim zapisala: "Gradnja objektov, nakup nepremičnin in njihova raba so v Sloveniji dražji in bolj tvegani kot v primerljivih evropskih državah. Med razlogi za takšno stanje je tudi vztrajno zavračanje strokovnih opozoril o tem, da so praktično vse spremembe predpisov nedomišljene in zato težav ne odpravljajo. Zlasti preslišano je vedno znova opozorilo, da je treba predloge sprememb zakonodajnih rešitev najprej preizkusiti glede pričakovanih učinkov."</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vlada je včeraj na svoji spletni strani objavila predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju, ki naj bi jo državni zbor - kot večino zakonov aktualne vlade - obravnaval po skrajšanem postopku. S tem naj bi preprečili težko popravljive posledice za delovanje države, saj naj bi spremenjeni zakon pospešil pripravo novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) in s tem posledično tudi investicije. Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 namreč določa, da bi morale vse občine do konca leta 2009 sprejeti nove OPN, a jih je to doslej storilo manj kot 20 odstotkov. Krivci za to naj bi bili tako odločevalci na ministrstvih kot tudi neustrezna prostorska zakonodaja.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Toda v skupini Odgovorno do prostora! menijo, da so pričakovanja vlade in županov po skrajšanju postopkov priprave OPN neutemeljena. Dolgotrajnost postopkov je namreč po njihovem posledica mnogokrat neučinkovitega, samovoljnega, neargumentiranega in zbirokratiziranega usklajevanja interesov v prostoru, predlagana novela zakona pa teh težav ne odpravlja. Po mnenju strokovnjakov bi bile potrebne predvsem vsebinske spremembe na področju urejanja prostora, saj so pri pripravi občinskih prostorskih aktov težave tudi zato, ker v Sloveniji nimamo temeljnih meril urejanja prostora, kot so definicije, kaj je naselje, kaj gradbena parcela, kaj razpršena poselitev in kaj razpršena gradnja.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč ostajajo</strong></span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <br /> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Koalicijske stranke so si premislile in odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč vendarle ne bodo odpravile. To so namreč nameravale storiti z novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo v parlamentarni postopek vložile stranke SDS, DL, NSi in DeSUS. Virantova lista in člani upokojenske stranke so si kmalu po vložitvi zakona pod težo pritiska stroke in javnosti premislili in popolne odprave odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ne podpirajo več, včeraj popoldan pa so morali v to privoliti tudi v SDS - stranki, ki je vodila kampanjo proti odškodninam. A bodo te po naših informacijah v prihodnje bolj simbolične. Bile naj bi precej nižje kot doslej, za nameček naj bi jih odmerjali le za zemljišča, ki imajo bonitetni razred 50 ali več. Koalicijske stranke naj bi danes vložile dopolnilo k zakonu o kmetijskih zemljiščih s takšno vsebino, vlada pa naj bi poleg tega sprejela uredbo o trajno varovanih kmetijskih zemljiščih.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Finance, (tat)</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-40198136600901770652012-06-13T10:07:00.001+02:002012-06-13T10:10:34.424+02:00Emonika oživljena. Ali bodo to Janševe Stožice? - NEPREMIČNINE<div style="text-align: justify;" id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a><br /><br /></div> <div style="text-align: justify;" class="article-flash"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Iz pepela vstaja 350-milijonski nepremičninski projekt Emonika. Bo ta bolj premišljen in finančno vzdržen, kot so Stožice? Minister Černač z njim napoveduje zagon gradbeništva.</strong></span></span></div> <div style="text-align: justify;" class="article-flash"> </div> <div style="text-align: justify;" class="article-flash"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Projekt gradnje potniškega centra v Ljubljani <span class="nitem">Emonika</span> - začet je bil v času prve vlade Janeza Janše - spet oživljajo. Minister za infrastrukturo in prostor <span class="nitem">Zvonko Černač</span> naj bi še letos poskrbel za izdajo vseh gradbenih dovoljenj. Kdo bo financiral od 303 do 356 milijonov evrov vreden projekt in kako bo preprečil, da ne bomo dobili še enega »projekta Stožice«? Brez kohezijskih sredstev se gradnja očitno ne bo začela.</span></span></div> <div style="text-align: justify;" class="article-flash"> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Leta 2007 je bilo med madžarskim <span class="nitem">Trigranitom</span> , enim izmed največjih evropskih razvijalcev projektov (developerjem), in Slovenskimi železnicami podpisano javno-zasebno partnerstvo za gradnjo Emonike, ljubljanskega potniškega centra z novo železniško in avtobusno postajo, 107 metrov visoko poslovno stolpnico, hotelom in trgovskim središčem. Prvi načrti Emonike so bili narejeni leta 2006, nato pa dvakrat popravljeni (leta 2009 in lani). Tako se je tudi odmikal rok izvedbe. Po zadnjih informacijah iz Trigranita naj bi bila prva faza, gradnja javnega dela (železniške in avtobusne postaje), parkirišč in trgovskega središča končana konec leta 2014. Poleg finančne krize je bilo največ zapletov s postavitvijo podpornih stebrov, ki bi omogočili poznejšo poglobitev železnice. Trigranit v svojih dokumentih omenja, da se je zaradi drugačne pozicije podpornih stebrov naložba podražila za 12 milijonov evrov, dodatnih pet milijonov evrov pa zaradi pogojev poglobitve - načrt predvideva poglobitev železniških tirov. Skupaj se je javni del po Trigranitovih študijah podražil za 44 milijonov evrov. Gradnja železniške postaje naj bi namesto 11 milijonov evrov stala 44 milijonov evrov, ob tem se je zvišal tudi komunalni prispevek, z 21 na 32 milijonov evrov. Zdaj Trigranit in Slovenske železnice od vlade pričakujejo posredovanje, da bi se naložba nadaljevala.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Februarski ministrski sestanek ...</b></span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Februarja letos, torej v mesecu nastopa nove vlade, je po naših virih na finančnem ministrstvu potekal sestanek, z namenom ugotoviti stanje projekta. Predstavniki Trigranita in ministrstev (v vlogi svetovalke je bila tudi <span class="nitem">Nevenka Črešnar Pergar</span>) so razpravljali o dveh možnostih: in sicer, ali bi bilo mogoče za projekt črpati evropska kohezijska sredstva ter o možnosti vstopa ministrstva za infrastrukturo in prostor v javno-zasebno partnerstvo (namesto Slovenskih železnic, ki so ob Trigranitu zdaj triodstotne lastnice podjetja Emonika). Ideja je bila, da bi ministrstvo vstopilo samo v delu, ki se nanaša na javno železniško infrastrukturo v lasti države, in da bi se pogodbeno zavezalo, da bi krilo stroške, ki bi nastali zaradi morebitnih prihodnjih sprememb zakonodaje oziroma pogojev gradnje. A že takrat naj bi ugotovili, da vlada oziroma ministrstvo nima denarja za vstop v partnerstvo. Že letos bi bilo treba s proračunom zagotoviti 12 milijonov evrov za rekonstrukcijo tirnih naprav na železniški postaji, še dodatna sredstva pa bi bilo treba zagotoviti v državnih proračunih 2013 in 2014 za gradnjo železniške postaje.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>... aprila spet sestanek</b></span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ista ekipa se je sešla še dva meseca pozneje, ko sta bili na mizi spet dve možnosti, ki ju je predstavil Trigranit. Po prvi bi se zgodile spremembe obsega projekta oziroma tehničnih pogojev (zlasti v zvezi s podpornimi stebri), kar bi pocenilo investicijo. Druga možnost pa je, da poskuša vlada najti denar pri bruseljskih kohenzijskih skladih. Konec maja pa sta izvršni direktor Emonike <span class="nitem">Csabo Toth</span> in direktor <span class="nitem">Slovenskih železnic</span> <span class="nitem">Dušan Mes</span> še enkrat pisala ministru Černaču in ga prosila za pridobitev kohezijskih sredstev. Temu je prejšnji teden sledil še obisk visoke delegacije Trigranita pri premieru <span class="nitem">Janezu Janši</span>, ki je izrazil podporo projektu.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Černačevo ministrstvo: Emoniko podpiramo!</b></span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Na finančnem ministrstvu so nas včeraj odslovili brez odgovorov: »Projekt Emonika ne sodi v naš resor, obrnite se na pristojno ministrstvo.«</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Na ministrstvo za infrastukturo in prostor Zvonka Černača smo tako včeraj naslovili vrsto vprašanj, med drugim:</span></span></p> <ul><li> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">ali se je minister Černač res zavezal, da bo še letos poskrbel, da bodo Emoniki izdana vsa gradbena dovoljenja;</span></span></li><li> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">koliko bo po zadnji različici za projekt Emonika dala - če sploh kaj - država iz proračunskih virov;</span></span></li><li> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">ali lahko zagotovite, da ta projekt po zgledu ljubljanskega projekta Stožice ne bo postal nova težava domačih bank, in kako boste to preprečili?</span></span></li></ul> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Odgovorili so le: »Ministrstvo in vlada nista neposredno udeležena pri projektu Emonika in tega tudi v prihodnje ne načrtujemo. Projekt je zastal po tistem, ko se je spremenil načrt <span class="nitem">mestne občine Ljubljana</span> (MOL) zaradi zahteve po poglobitvi tirov, deloma pa tudi zaradi tega, ker se je občutno spremenila višina komunalnega prispevka, ki jo je določil MOL. Po naših informacijah so zdaj te stvari urejene, tako da je od investitorja odvisno, kdaj bo pridobil gradbeno dovoljenje.« Dodali so še: »Projekt Emonika je pomemben ne samo za mesto Ljubljana, temveč za celotno državo, saj odpira nove investicijske možnosti, zato ga na ministrstvu podpiramo.« Po naših virih se računa, da bi projekt zagnal predvsem gradbeno panogo in prinesel okoli dva tisoč delovnih mest.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Informacije, da se je minister Černač »zavezal«, da bo še letos poskrbel za izdajo gradbenih dovoljenj, niso zanikali. Prav tako niso podrobneje komentirali razlik s projektom Stožice.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Kje je projekt zdaj in kaj sledi?</b></span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po naših informacijah je stanje tako:</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">1. Možno je preoblikovanje družbe Emonika v tri projektne družbe: družba <span class="nitem">Retail</span> bi vodila razvoj, zgradila in tržila komercialni del projekta (nakupovalno središče ...) skupaj z javnim logističnim delom; družba <span class="nitem">Office</span> bi vodila razvoj ter zgradila in tržila poslovno stolpnico, družba Hotel pa bi vodila razvoj, pridobila zemljišča ter zgradila in tržila stanovanjski in hotelski del potniškega centra Ljubljana. V vseh treh družbah bi lastniška sestava ostala enaka: 97 odstotkov Trigranit in tri odstotke Slovenske železnice.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">2. Minister Černač je odgovoren, da bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja končan še letos.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">3. Naredila se bo revizija finančne konstrukcije projekta - ta se zdaj giblje med 303 in 356 milijoni evrov. Pri reviziji se na eni strani upošteva zvišanje stroškov; po oceni Emonike so se namreč ti zvišali za 134 milijonov evrov (62 milijonov zaradi spremembe temeljnega načrta, 44 milijonov zaradi spremembe zakonodaje in 28 milijonov zaradi rasti stroškov razvoja železniške postaje). Na drugi strani pa mora nova finančna konstrukcija upoštevati ukrepe vlade, ki naj bi potencialno projekt pocenili: 40-odstotna olajšava za investicije, 100-odstotna olajšava za vlaganja v razvoj in raziskave ter dejstvo, da naj bi konsolidacija javnih financ znižala stroške zadolževanja.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">4. Gradnja naj bi se začela še letos (po prvotnem načrtu bi se morala še v tem četrtletju) in se mora končati do konca 2016. Poskušalo pa naj bi se pridobiti tudi evropska sredstva za javno infrastrukturo.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>NLB bi sodelovala »omejeno«</b></span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po pojasnilih izvršnega direktorja Emonike Csaba Totha bodo večino denarja za gradnjo zagotovile banke, ki imajo v Sloveniji podružnice. »Največje slovenske državne banke so pokazale omejeno zanimanje za financiranje,« nam je pojasnil Toth in dodal, da se bodo posojila servisirala iz denarnega toka, ki ga bo ustvarila Emonika. Kakšna je finančna konstrukcija, nam Toth ni želel izdati, nam je pa njegova svetovalka Nevenka Črešnar Pergar zatrdila, da finančna konstrukcija še ni zaprta in da pogovori z bankami še potekajo. Po njenih navedbah bo Trigranit v projekt prispeval 40 odstotkov lastnih sredstev, 60 odstotkov pa bo pomenilo posojilo konzorcija tujih bank. Omenimo, da je tudi ljubljanski župan <span class="nitem">Zoran Janković</span> sprva napovedoval, da bodo Stožice financirale tudi tuje banke, a v konzorciju, ki je dal <span class="nitem">Grepu</span> 115-milijonsko posojilo, na koncu ni bilo niti ene banke v tuji lasti.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Poljska Emonika in zagrebške Stožice</b></span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Trigranit je podoben projekt kot Emonika februarja letos začel graditi v Poznanju na Poljskem. Prav tako gre za projekt v javno-zasebnem partnerstvu, ki vključuje prenovo železniške in avtobusne postaje ter nakupovalno središče. Projekt je vreden 250 milijonov evrov, od tega pa je 119 milijonov evrov po poročanju <span class="nitem">Bloomberga</span> prispeval konzorcij poljskih bank: <span class="nitem">Bank Zachodni WBK</span> , <span class="nitem">Raiffeisen Bank Polska</span> , <span class="nitem">Nordea Bank Polska</span> , <span class="nitem">BRE Bank SA</span> in <span class="nitem">Hypo NOE Gruppe Bank</span> .</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Trigranit je pred kratkim odprl tudi trgovsko središče ob Areni v Zagrebu, kjer je 150-milijonsko posojilo prispeval sindikat šestih bank; skupaj je investicija sicer znašala 244 milijonov evrov. Tudi tu je šlo za javno-zasebno partnerstvo (v konzorciju s Trigranitom je nastopalo gradbeno podjetje <span class="nitem">Ingra</span> ), zdaj pa organi pregona preiskujejo, kako sta na črnem fondu tedaj vladajoče HDZ <span class="nitem">Iva Sanaderja</span> pristala dva milijona evrov.</span></span></p> <p class="arttext"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan, Monika Weiss</span></span></p><p class="arttext"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-64080554328671735312012-06-11T09:48:00.001+02:002012-06-11T09:48:54.753+02:00Marriott bo v Ljubljani, kdaj, pa ni jasno - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a></div> <div align="justify"> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Prve goste je sprejel nov prestižni hotel Plaza, ki bo zapolnil del potreb po namestitvah višjih kategorij, ki jih v mestu primanjkuje.</span></span></h3> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Pred dnevi je prve goste sprejel največji hotel v Ljubljani in v Sloveniji, hotel Plaza v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City. Hotel je v lasti Zlatarne Celje, ima štiri zvezdice in 208 sob ter 28 suit, ki so namenjene večinoma poslovnežem. Čeprav hotel ni del nobene izmed mednarodnih verig, bo s svojo ponudbo zapolnil del potreb po namestitvah višjih kategorij, ki jih v Ljubljani primanjkuje, pravi Petra Stušek iz zavoda Turizem Ljubljana.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Hotelirji in turistični delavci namreč že nekaj let opozarjajo, da bi mesto potrebovalo hotel luksuzne kategorije, ki bi Ljubljani dvignil prepoznavnost. Predvsem hotel znane prestižne verige, denimo Ritz, Sheraton ali Hyatt, bi mestu dvignil ugled in Ljubljano uvrstil med prepoznavne cilje za turiste, pravijo hotelirji.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Marriott zagotovo prihaja, kdaj, pa še ni znano</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Prav tak hotel že nekaj časa napoveduje poslovnež <span style="font-weight: bold;">Joc Pečečnik</span>. V sklopu obnove širšega območja bežigrajskega stadiona bi v načrtovani stolpnici, ki bo zrasla ob stadionu, odprli tudi hotel znane verige Marriott. To je ena od treh vodilnih svetovnih hotelskih korporacij. Hotel bo imel okoli 200 sob najvišjih kategorij in, kot je povedal <span style="font-weight: bold;">Srečko Žvipelj</span> iz dužbe BŠP Joca Pečečnika, se s predstavniki hotela Marriott že usklajujejo glede posameznih podrobnosti, denimo arhitekturne zasnove novonastalega hotela, strojnih in elektro-instalacij, varnosti, opreme, določili so termine za šolanje kadrov, ki bodo hotel vodili, in podobno. "Hotel zadovoljuje najstrožje svetovne standarde in se umešča na najzahtevnejše tržišče mednarodne kongresne dejavnosti, ki v širši regiji nima podobnih primerjav. S tem pridobivamo izredno prepoznavnost, kar si v Sloveniji že desetletja želimo," dodaja Žvipelj. Toda čeprav so dorekli že vsako najmanjšo podrobnost, pa odgovora na ključno vprašanje še ni. Ker v tem trenutku še ni jasno, kdaj se bo začela celostna obnova širšega območja bežigrajskega stadiona, saj družba BŠP še vedno ni pridobila vseh potrebnih dovoljenj, še niti približno ni jasno, kdaj bi prestižni hotel začeli urejati in kdaj bi lahko začel obratovati.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">A Pečečnik oziroma družba BŠP pravzaprav ni edina, ki obljublja odprtje hotela mednarodne verige, ki Ljubljani tako zelo primanjkuje. Hotel znane hotelske verige naj bi odprli tudi v kompleksu Emonike, natančneje na zemljišču Vilharjeve ceste. Katero hotelsko verigo bodo investitorji pripeljali v Emoniko, še ne želijo razkriti. "Ne moremo še razkriti imen. V natečaju za hotel Emonika je sodelovalo 10 svetovnih top hotelskih verig," je rekla <span style="font-weight: bold;">Miljana Picek</span> iz družbe Emonika. Znano pa je, da hotel ne bo luksuzne kategorije, ampak poslovni hotel s štirimi zvezdicami. V njem bo približno 130 sob s konferenčnimi prostori in restavracijami. Vendar pa je tudi gradnja hotela Emonika odvisna od tega, kdaj bo končan postopek razlastitve zasebnih zemljiščih ob sedanji Vilharjevi cesti, kamor se bo v prihodnosti ta cesta razširila. In prav zato tudi v tem primeru ni jasno, kdaj bo hotel pravzaprav odprl svoja vrata.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Poplava butičnih hotelov</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po drugi strani pa so v zadnjih letih v Ljubljani kot gobe po dežju začeli rasti manjši butični hoteli s štirimi zvezdicami v starem mestnem jedru. Tam je tako pred nekaj več kot dvema letoma s preureditvijo historičnih stavb nastal Allegro Hotel. Lesar Hotel Angel na Gornjem trgu in Antiq Palace Hotel & Spa v Gosposki ulici sta svoja vrata odprla predlani, Hotel Cubo ob Slovenski cesti pa lani poleti. Slednji je največji izmed naštetih butičnih hotelov in šteje 26 sob. V zadnjih nekaj letih se je zelo povečalo tudi število hostlov. Nedavno se je odprl hostel Sax v Eipprovi ulici, nazadnje, junija, pa nov Hostel & Spa na Poljanski cesti, ki ima 16 ležišč v 5 sobah.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Prav odpiranje teh manjših butičnih hotelov in namestitvenih kapacitet najnižjih kategorij povzroča sive lase hotelirjem, ki so v mestu prisotni že desetletja. "Hotelirstvo na dobri lokaciji v središču mesta se še vedno splača, vendar pa povečanje konkurence niža cene nočitev na nerazumno raven, kar povzroča težave pri zagotavljanju kakovosti," je opisal <span style="font-weight: bold;">Željko Vrhovac</span>, vodja rezervacij v hotelu Slon.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Ljubljana je v zadnjih nekaj letih doživela pravo poplavo številnih manjših butičnih hotelov. Še vedno se gradijo tudi večji hoteli, kar ob kombinaciji majhnosti Ljubljane in pomanjkanja rednih letalskih linij dodatno negativno prispeva k privlačnosti te panoge. Med ljubljanskimi hoteli tako zahtevnost poslovanja povečuje tudi zasičenost trga," pa je povedal <span style="font-weight: bold;">Milan Sajovic</span>, vodja prodaje in marketinga v hotelu Lev.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Anja Hreščak</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a><br /></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-16079641199523589582012-06-11T09:46:00.000+02:002012-06-11T09:47:30.726+02:00Zemljiški zakon naj bi dobil ročno zavoro - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a></div> <div align="justify"> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Židan: SDS tako zelo sili s hitrim sprejemanjem zakona, ker ve, da je to, kar počne, napačno in da ne bo zdržala javnega pritiska.</span></span></h3> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V ponedeljek ob 14. uri bo na seji državnega zbora padla odločitev, ali bodo poslanci novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ukinja odškodnino zaradi pozidave zemljišč, obravnavali po skrajšanem ali rednem postopku.</span></span></p> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Zakon je treba obravnavati po normalnem postopku, saj ni nikjer nobenih izrednih razmer, in se o njegovih spremembah pogovoriti s stroko," meni Dejan Židan iz opozicijske SD, eden od pobudnikov spremembe zakonodajnega postopka za zemljiški zakon, ki so ga v parlamentarno obravnavo vložile štiri koalicijske stranke - SDS, NSi, DL in DeSUS.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Toda poslanci Državljanske liste predlagane novele zakona o kmetijskih zemljiščih, katere sopodpisniki so, ne zagovarjajo več v celoti. Zavzemajo se za kompromisno rešitev, po kateri bi odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ostala v zakonu, vendar je ne bi plačevali investitorji, temveč tisti, ki bajno služijo zaradi prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna. "Če nekdo kupi kmetijsko zemljišče po pet evrov za kvadratni meter in se mu po spremembi namembnosti vrednost poveča na 100 ali celo 200 evrov, je to izjemno velik dobiček, za katerega ni potreben noben trud. Le morda sreča, zveze ali celo kakšni nelegitimnimi mehanizmi, opozarja predsednik Državljanske liste Gregor Virant.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po njegovem bi bilo zato treba v zakon o kmetijskih zemljiščih vnesti obdavčitev ekstra zemljiških dobičkarjev, del zbranega denarja pa nameniti za vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč. "Tako ne bi bili dodatno obremenjeni tisti, ki že imajo v lasti stavbna zemljišča in jih je Židanov zakon presenetil zaradi plačila nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Zdaj špekulanti, ki kupujejo zemljišča in jih prodajajo kot stavbna, ne plačajo nič, odškodnino pa plača tisti, ki od njih kupi zemljišče. To je zelo krivično," je prepričan Virant, zato se zavzema za kompromisno rešitev. Od kmetijsko-okoljskega ministrstva pričakuje, da jo bo skušalo v predlagano novelo zakona vnesti preko dopolnil. "Če se z amandmaji ne bo dalo dopolniti, pa bo najbrž zavrnjen in bo treba vložiti nov zakon," ocenjuje predsednik državnega zbora, ki se kljub kritikam opozicije in strokovne javnosti zavzema za obravnavo zemljiškega zakona po skrajšanem postopku.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Dejan Židan, ki, kot rečeno, zagovarja obravnavo zakona po normalnem postopku, kar pomeni, da bi se odločanje o njem preneslo na jesen, si takole razlaga veliko naglico pri sprejemanju tega zakona, ki jo diktira SDS: "Vem, da so vse politične stranke zelo v precepu zaradi hudega pritiska SDS. Po drugi strani vsi slišijo in berejo dokaj enotno mnenje stroke in nevladnih organizacij. Po mojem je tudi to razlog, zakaj SDS tako zelo sili s hitrim sprejemanjem novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ker ve, da je to, kar počne, napačno in da ne bo zdržala javnega pritiska."</span></span><br /> </p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-91179522490122032902012-06-08T09:40:00.000+02:002012-06-08T09:41:58.436+02:00V MOL zavrnili očitke o zaviranju projekta Emonika - NEPREMIČNINE & INVESTICIJE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE<br /></span></a></div> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Mestna občina Ljubljana (MOL) je zavrnila očitke kabineta predsednika vlade, da so tudi oni krivi za zaplete pri izgradnji Potniškega centra Ljubljana Emonika. "Čeprav nismo pogodbeni partner, smo vseskozi konstruktivno sodelovali pri razvoju projekta in v okviru pristojnosti iskali primerne rešitve," so zapisali v MOL.</strong></span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Premier <b>Janez Janša</b> se je v torek sestal s predstavniki družbe Trigranit, s katerimi je govoril o oživitvi projekta Emonika in o tem, zakaj večstomilijonska investicija še vedno čaka na začetek gradnje.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Kot so zapisali v njegovem kabinetu, iz krivde za zaplete pri izvedbi projekta niso izvzete niti državne niti mestne institucije, ki so namesto sodelovanja in iskanja rešitev velikokrat zgolj postavljale nove ovire.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Med drugim so se po že končanem mednarodnem javnem razpisu spreminjali pogoji za investicijo od podražitev komunalnih prispevkov za 50 odstotkov do novih zahtev glede nivojske umeščenosti železniških tirov," so zapisali v kabinetu premiera, medtem ko so to v MOL zavrnili. "Vodstvu projekta nismo nikoli postavljali pretiranih zahtev ali projekt kakorkoli drugače ovirali," so navedli.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Kot so med drugim pojasnili, je do očitane podražitve komunalnega prispevka prišlo zaradi spremembe zazidalnega načrta za območje Potniškega centra Ljubljana leta 2009, ko je bilo treba sprejeti nov odlok o programu opremljanja za to območje, pa tudi zaradi spremembe zakonodaje na področju izdelave programov opremljanja leta 2009, ki je uvedla obračunavanje DDV v izhodiščne stroške komunalne opreme.</span></span></p> <div class="hfeed article"> <div id="_iprom_inStream" style="width: auto; height: auto;"> <div class="hentry c"> <div class="entry-content dr_article"> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po njihovih navedbah je zasnova Emonike od marca usklajena s prostorskimi akti, pogoji Slovenskih železnic, spomeniško službo in pričakovanji strokovne javnosti. "Tako bo investitor lahko vložil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi bilo predvidoma lahko izdano že v septembru," so sklenili.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, (sta)</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine-investicije/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE & INVESTICIJE</span></a></p> </div> </div> </div> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-81004983614285223192012-06-08T09:35:00.000+02:002012-06-08T09:36:45.188+02:00Na avstrijski zemlji - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine/zemljisce-parcela-posest-nepremicnine-za-hiso-ptuj.ac/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">UGODNA PARCELA NA PTUJU</span></a></div> <hgroup> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">20 evrov za m2. Pliberk: razgrabili prvih 28 komunalno urejenih parcel, do konca leta jih bo na voljo še 30.</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><em>"Računamo, da bomo do konca leta dali v prodajo še 30 komunalno urejenih parcel za gradnjo enostanovanjskih hiš,"</em> je za Žurnal24 povedal župan avstrijskega Pliberka <strong>Stefan Visotschnig</strong>.</span></span></p> <div class="entry"> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Tretjina v slovenske roke</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Že lani smo poročali o veliki prodajni akciji gradbenih zemljišč čez mejo v avstrijskem Pliberku, ki so jo zagrabile tudi slovenske družine. Takrat so prodajali 28 parcel, kvadratni meter komunalno opremljene zemlje v pliberški občini so prodajali po dobrih 16 evrov.<em> "Tretjino teh zemljišč so kupili Slovenci,"</em> je pojasnil Visotschnig in dodal, da že zbirajo prijave za nove interesente, ki želijo graditi v Pliberku.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Še 2.500 od občine</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Med slovenskimi kupci naj bi bile predvsem mlade družine, ki so čez mejo videle priložnost za rešitev stanovanjskega problema. Na pliberški občini iz Slovenije znova pričakujejo veliko povpraševanje. Cene za kvadratni meter naj bi bile tokrat nekoliko višje, vendar nam je župan zatrdil, da ne bodo presegale 20 evrov za kvadratni meter.<br /> <br /> Občina ponuja še 2.500 evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo hiše, za katera lahko zaprosijo tudi Slovenci.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Pri nas slabo kaže</strong><br /> Slovenj Gradec. Še pred nadomestnimi volitvami v občini je zdajšnji župan Andrej Čas obljubljal, da bi lahko Slovenj Gradec postal slovenski Pliberk. "Za zdaj nič ne kaže na to, da bi lahko ponudili tako poceni zemljišča. Občina nima takšne zemlje, ki bi jo lahko trgu ponudili po nizkih cenah," je za Žurnal24 pojasnil Čas in dodal, da ideje ne bo opustil, pri kolegu v Pliberku pa se bo pozanimal, kako jim uspeva ponuditi tako poceni zemljišča.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Zurnal24.si, Katarina Pernat</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.si/si/nepremicnine/zemljisce-parcela-posest-nepremicnine-za-hiso-ptuj.ac/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">UGODNA PARCELA NA PTUJU</span></a></p> </div> </hgroup>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-45325041284224591862012-06-07T10:17:00.001+02:002012-06-07T10:18:30.954+02:00Občina Piran bi imela Zidarjevo vilo v Fiesi - NEPREMIČNINE<div style="text-align: justify;" id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">LUKSUZNE NEPREMIČNINE</span></a><br /><br /></div><div style="text-align: justify;"> </div><div align="justify"><div style="text-align: justify;"> </div><div style="text-align: justify;" class="article-flash"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>"Čeprav gre za črno gradnjo, je objekt za občino potencialno zanimiv," pravijo na piranski občini.</strong></span></span></div><div style="text-align: justify;"> </div><div class="article-flash"><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Večnadstropna na pol dograjena stavba ob jezeru v Fiesi, ki je v lasti Ivana (na sliki) in Vincencije Zidar, je naprodaj, poroča Delo. Po neuradnih podatkih se je zanjo pojavil kupec, toda načrte mu je prekrižal piranski župan Peter Bossman, saj je občina začela postopek za uveljavitev predkupne pravice. Stavbo prodajajo za približno milijon evrov.</span></span></p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"> <strong><span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Nakup vile za občino izjemnega pomena</span></span></strong></p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Čeprav gre za neskladno (»črno«) gradnjo, je objekt za občino potencialno zanimiv. Preprodajalcu - agenciji Vila Portorož - smo posredovali sklep, ki ga je sprejel župan, da namerava občina uveljaviti predkupno pravico, za kar ima na tem območju možnost," pravijo na občini.</span></span></p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Občina Piran si prizadeva urediti razmere v Fiesi in nakup te vile je zato zanjo izrednega pomena. Zavedamo se, da je potrebno objekt najprej legalizirati, morda bi ga lahko nato namenili za razvoj mladinskega turizma," dodajajo.</span></span></p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Finance, Slovenija, Aleš Perčič</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">LUKSUZNE NEPREMIČNINE</span></a></p></div> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-72379413990773525832012-06-07T10:14:00.001+02:002012-06-07T10:15:34.522+02:00Bossmanu do Zidarjeve vile v Fiesi - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NADSTANDARDNE NEPREMIČNINE</span></a></div> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Piranski župan prekrižal načrte preprodajalcem vile, ki stavbo prodajajo za približno milijon evrov.</strong></span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Večnadstropna na pol dograjena stavba ob jezeru v Fiesi, last Ivana in Vincencije Zidar, je naprodaj. Po neuradnih podatkih se je zanjo pojavil kupec, toda načrte mu je prekrižal piranski župan Peter Bossman, saj je občina začela postopek za uveljavitev predkupne pravice. Nihče ne ve, kako bi ta ob prazni blagajni izpeljala nakup.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">»Čeprav gre za neskladno (»črno«) gradnjo, je objekt za občino potencialno zanimiv. Preprodajalcu – agenciji Vila Portorož – smo posredovali sklep, ki ga je sprejel župan, da namerava občina uveljaviti predkupno pravico, za kar ima na tem območju možnost. Občina Piran si prizadeva urediti razmere v Fiesi in nakup te vile je zato zanjo izrednega pomena. Zavedamo se, da je potrebno objekt najprej legalizirati, morda bi ga lahko nato namenili za razvoj mladinskega turizma. Imamo že izdelane idejne prostoske rešitve za urejanje plaže, okolico jezer, pešpoti, prometa, razsvetljave... Kako bi občina to izpeljala, pa ne morem povedati. To je stvar drugih služb,« nam je včeraj povedala Manca Plazar, predstojnica urada za okolje in prostor. Župan Peter Bossman in podžupanja Meira Hot sta bila nedosegljiva, ker sta bila na službenem potovanju v Romuniji.<br /> <br /> Informacijo o tem, da Vila Portorož prodajajo veliko vilo v Fiesi, smo zasledili že pred nekaj tedni na oglasni deski sredi Portoroža. Ponujali so jo za 1,1 milijona evrov. Ko smo poklicali Vlasto Lovrečič v nepremičninsko agencijo, je zanikala, da bi njihova agencija prodajala Zidarjevo nepremičnino. Pozneje smo zvedeli, da je v zemljiški knjigi vpisana prepoved pravnega prometa s hišo. Ugibamo, da je to lahko posledica inšpektorskih postopkov zaradi neskladne gradnje. Morda je to tudi posledica kazenskega postopka, saj je specializirano državno tožilstvo RS že avgusta 2009 vložilo obtožnico proti trem fizičnim osebam zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja, napeljevanja k tej zlorabi in pomoči pri tem dejanju v zvezi z vilo Novista, kot pravijo Zidarjevi vili. Obtožnica je pravnomočna od februarja 2010. Obravnave še ni bilo.</span></span><br /> </p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Objekt je v neskladju z veljavnim prostorskim aktom</b><br /> <br /> Glede legalizacije so lastniki naročili nekatera dela, s katerimi so zasuli eno od dveh garažnih etaž (za šest avtomobilov). Kljub zasutju etaže je stavba še zmeraj neskladna z izdanim dovoljenjem, saj bi morali odstraniti (zasuti) še drugo kletno etažo in za en meter znižati mansardo. Upravna enota je namreč zavrnila zahtevo za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja, ker je tak objekt v neskladju z veljavnim prostorskim aktom.<br /> <br /> Stavbo so začeli graditi jeseni 2006. Tedaj so hoteli zgraditi penzion s 25 ležišči in 17 parkirnimi mesti. Na pol zgrajena velika vila, ki je tujek ob jezeru, kazi okolje že kakšnih pet let. Neuradno smo izvedeli, da bi jo Ivan Zidar rad prodal, saj mu prinaša same težave. Najprej je zanjo hotel iztržiti poldrugi milijon, zdaj bi bil zadovoljen z milijonom evrov. Cena 1,1 milijona evrov je tudi posledica provizije in drugih stroškov (zaslužkov), ki jih ob takšnih prodajah hočejo zaslužiti posredniki. Neuradno smo izvedeli, da se je že pojavil kupec in da je občinska odločitev o uveljavitvi predkupne pravice dodobra premešala štrene prodajalcem (posrednikom) predvsem pa kupcu. Kdo bi jo kupil, nismo ugotovili. Kot tudi ne, kako bi občina zagotovila plačilo za nepremičnino v času očitnih finančnih stisk. Uveljavitev predkupne pravice pomeni, da ima občina ob vsaki ponujeni ceni prednost, če pa ta odstopi od nakupa, potem prodajalci ne smejo prodati objekta pod ceno, ki je bila ponujena njej.<br /> <br /> Občina bi imela kar nekaj več manevrskega prostrora za dosego legalizacije stavbe, saj bi lahko spremenila prostorski načrt in na ta način olajšala legalizacijo črne gradnje. Slišali smo tudi govorice o tem, kako so glede usode te stavbe menili funkcionarji občinske uprave, saj zastopajo tudi različne interesne kroge, ki so se oblikovali ob prodaji očitno pomembne vile, sicer rojene pod nesrečno zvezdo.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Delo, Boris Šuligoj</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NADSTANDARDNE NEPREMIČNINE</span></a></p>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-87947967444070745322012-06-07T10:09:00.002+02:002012-06-07T10:48:30.546+02:00Izstavitev posadne listine ali vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - NEPREMIČNINE<!--[if gte mso 9]><xml> <w:worddocument> <w:view>Normal</w:View> <w:zoom>0</w:Zoom> <w:trackmoves/> <w:trackformatting/> <w:hyphenationzone>21</w:HyphenationZone> <w:punctuationkerning/> <w:validateagainstschemas/> <w:saveifxmlinvalid>false</w:SaveIfXMLInvalid> <w:ignoremixedcontent>false</w:IgnoreMixedContent> <w:alwaysshowplaceholdertext>false</w:AlwaysShowPlaceholderText> <w:donotpromoteqf/> <w:lidthemeother>SL</w:LidThemeOther> <w:lidthemeasian>X-NONE</w:LidThemeAsian> <w:lidthemecomplexscript>X-NONE</w:LidThemeComplexScript> <w:compatibility> <w:breakwrappedtables/> <w:snaptogridincell/> <w:wraptextwithpunct/> <w:useasianbreakrules/> <w:dontgrowautofit/> <w:splitpgbreakandparamark/> <w:dontvertaligncellwithsp/> <w:dontbreakconstrainedforcedtables/> <w:dontvertalignintxbx/> <w:word11kerningpairs/> <w:cachedcolbalance/> </w:Compatibility> <w:browserlevel>MicrosoftInternetExplorer4</w:BrowserLevel> <m:mathpr> <m:mathfont val="Cambria Math"> <m:brkbin val="before"> <m:brkbinsub val=""> <m:smallfrac val="off"> <m:dispdef> <m:lmargin val="0"> <m:rmargin val="0"> <m:defjc val="centerGroup"> <m:wrapindent val="1440"> <m:intlim val="subSup"> <m:narylim val="undOvr"> </m:narylim></m:intlim> </m:wrapindent><!--[endif]--><!----><xml> <w:latentstyles deflockedstate="false" defunhidewhenused="true" defsemihidden="true" defqformat="false" defpriority="99" latentstylecount="267"> <w:lsdexception locked="false" priority="0" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Normal"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="heading 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 7"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 8"> <w:lsdexception locked="false" priority="9" qformat="true" name="heading 9"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 7"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 8"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" name="toc 9"> <w:lsdexception locked="false" priority="35" qformat="true" name="caption"> <w:lsdexception locked="false" priority="10" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Title"> <w:lsdexception locked="false" priority="0" name="Default Paragraph Font"> <w:lsdexception locked="false" priority="11" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Subtitle"> <w:lsdexception locked="false" priority="22" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Strong"> <w:lsdexception locked="false" priority="20" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Emphasis"> <w:lsdexception locked="false" priority="59" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Table Grid"> <w:lsdexception locked="false" unhidewhenused="false" name="Placeholder Text"> <w:lsdexception locked="false" priority="1" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="No Spacing"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" unhidewhenused="false" name="Revision"> <w:lsdexception locked="false" priority="34" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="List Paragraph"> <w:lsdexception locked="false" priority="29" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Quote"> <w:lsdexception locked="false" priority="30" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Intense Quote"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3 Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid Accent 1"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3 Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid Accent 2"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3 Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid Accent 3"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3 Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid Accent 4"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3 Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid Accent 5"> <w:lsdexception locked="false" priority="60" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Shading Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="61" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light List Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="62" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Light Grid Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="63" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 1 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="64" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Shading 2 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="65" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 1 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="66" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium List 2 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="67" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 1 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="68" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 2 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="69" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Medium Grid 3 Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="70" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Dark List Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="71" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Shading Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="72" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful List Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="73" semihidden="false" unhidewhenused="false" name="Colorful Grid Accent 6"> <w:lsdexception locked="false" priority="19" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Subtle Emphasis"> <w:lsdexception locked="false" priority="21" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Intense Emphasis"> <w:lsdexception locked="false" priority="31" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Subtle Reference"> <w:lsdexception locked="false" priority="32" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Intense Reference"> <w:lsdexception locked="false" priority="33" semihidden="false" unhidewhenused="false" qformat="true" name="Book Title"> <w:lsdexception locked="false" priority="37" name="Bibliography"> <w:lsdexception locked="false" priority="39" qformat="true" name="TOC Heading"> </w:lsdexception> </w:lsdexception><!--[endif]--><!--> <style> /* Style Definitions */ table.MsoNormalTable {mso-style-name:"Table Normal"; mso-tstyle-rowband-size:0; mso-tstyle-colband-size:0; mso-style-noshow:yes; mso-style-priority:99; mso-style-qformat:yes; mso-style-parent:""; mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt; mso-para-margin:0cm; mso-para-margin-bottom:.0001pt; mso-pagination:widow-orphan; font-size:10.0pt; font-family:"Times New Roman","serif";} </style> <!--[endif]--><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0);font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><b style=""><u><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Vprašanje:</span></u></b><span style=";font-family:";font-size:12pt;" > Kaj je to veriga pogodb, kaj lahko z njo urejamo in kaj storiti, če se katera izmed pogodb izgubi? Dobil sem tudi informacijo, da pri starejših nepremičninah večkrat manjka pogodba med prvim prodajalcem - investitorjem in prvim kupcem. Kaj storiti, če je investitor šel medtem v stečaj? </span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" ></span><b style=""><u><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Odgovor:</span></u></b><span style=";font-family:";font-size:12pt;" > Veriga pogodb je časovno zaporedje originalnih prodajnih pogodb za posamezno nepremičnino od investitorja do končnega (sedanjega) lastnika, ki dokazuje vse, kar se je dogajalo z lastništvom nepremičnine. Originalna prodajna pogodba pomeni, da ima pogodba originalen žig davčne uprave za odmero davka na promet nepremičnin, notarski žig, ki mora biti pravilno izpolnjen, in sodno takso.<br /></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Pri prodaji nepremičnine se lastništvo izkazuje na dva načina. Bodisi z verigo pogodb, ko nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, bodisi na podlagi izpiska iz zemljiške knjige, ko je nepremičnina že vpisana. Vpis v zemljiško knjigo pa je možen le na podlagi originalne verige pogodb.<br /></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Posebno pri starejših nepremičninah se rado zgodi, da katera izmed prodajnih pogodb v verigi ni originalna, ni overjena, ali se je izgubila, ali uničila. V teh primerih sta možni dve rešitvi. Prva možnost je izstavitev posadne listine, ki nadomesti originalno in jo skleneta kupec in prodajalec. Posadna listina mora biti ravno tako prijavljena in overjena kot nova pogodba in je podlaga za vpis v zemljiško knjigo. Tak postopek je predviden samo v primerih, ko prodajalec lahko podpiše posadno listino (v primeru, ko je prodajalec že umrl oziroma je podjetje prenehalo obstajati, ta možnost ne pride v poštev).<br /></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Druga možnost je poseben zemljiškoknjižni postopek. Gre za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, pri katerem mora predlagatelj verjetno izkazati, da: </span></p> <ul style="margin-top: 0cm;" type="disc"><li class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >je bilo v njegovo korist oziroma v korist njegovih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo (to izkaže bodisi s predložitvijo kopije listine, ki se je izgubila, ali z overjenimi izjavami lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujejo to dejstvo), </span></li><li class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >ter da je listina o lastništvu uničena oziroma se je izgubila.</span></li></ul> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Predlagatelj je lahko samo oseba, v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice. V predlogu je treba navesti podatke o vsebini manjkajoče listine, podatke o pogodbenih strankah in dejstva, iz katerih verjetno izhajajo okoliščine za izgubo prodajne pogodbe. Hkrati s predlogom za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine je treba zahtevati tudi vknjižbo lastninske pravice, sicer ga zemljiškoknjižno sodišče zavrže kot nedovoljenega. Če je predlog za vzpostavitev pravilno vložen in vsebuje vse potrebne podatke, zemljiškoknjižno sodišče izda sklep, s katerim dovoli začetek postopka in predlagatelju naloži predujem za stroške objave oklica v uradnem listu.<br /></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Oklic o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine mora vsebovati podatke o nepremičnini, na katero se izgubljena/uničena listina nanaša, podatke o vsebini izgubljene/uničene listine in poziv imetnikom pravic (služnosti, zastavne pravice ...), da v dveh mesecih izpodbijajo popolnost podatkov o vsebini listine. Če po preteku dveh mesecev ni bil vložen noben ugovor ali so bili ti zavrnjeni/zavrženi, zemljiškoknjižno sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki ima enako veljavo kot original.<br /></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Če manjka pogodba med izvajalcem in prvim kupcem in je izvajalec šel v stečaj, predlagam, da vložite predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine.<br /></span></p> <p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><span style=";font-family:";font-size:12pt;" >Vir : Finance</span></p><p class="MsoNormal" style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0);font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-20183961290406137272012-06-07T10:06:00.001+02:002012-06-07T10:08:25.322+02:00Težave pri vpisu lastninske pravice - NEPREMIČNINE<div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p><p style="text-align: justify;">Za vpis v zemljiško knjigo potrebuje kupec, kadar nepremičnina še ni vpisana v zemljiško knjigo, <strong>celotno verigo originalnih kupoprodajnih pogodb</strong>, od investitorja naprej. Originalna prodajna pogodba mora vsebovati: </p><div style="text-align: justify;"> </div><ul style="text-align: justify;"><li>originalni žig davčne uprave za odmero davka na promet nepremičnine, </li><li>originalni notarski zapis, </li><li>originalne sodne takse.</li></ul><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">Težava se pojavi, kadar ne obstaja originalna kupoprodajna pogodba in ko želi novi lastnik, pridobljeno nepremičnino vpisati v zemljiško knjigo, pa mu sodišče zavrne vpis, ker <strong>ne razpolaga z vsemi originalnimi pogodbami.</strong></p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">V tem primeru ima kupec možnost izstavitve <strong>posadne listine</strong>. Ta nadomesti originalno prodajno pogodbo. Podpišeta jo kupec in prodajalec. Posadno listino je potrebno prijaviti na enak način kot je to potrebno pri novi prodajni pogodbi. Na tej osnovi se novi lastnik lahko vpiše v zemljiško knjigo. Stroški, ki pri tem nastajajo se nanašajo predvsem na sestavo te listine ter na stroške notarske overitve podpisov na posadni listini. Postopek lahko izvedemo samo v primeru, ko ima prodajalec možnost podpisa posadne listine.</p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">Če prodajalec posadne listine ne more izstaviti, ker je npr. že umrl ali je podjetje prenehalo poslovati in ne obstaja več, predvideva Zakon o zemljiški knjigi postopek <strong>vzpostavitve zemljiškoknjižne listine, ki nadomesti originalno prodajno pogodbo.</strong></p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">Pri tem mora predlagatelj postopka (torej kupec) izkazati, da je bilo v njegovo korist oz. v korist njegovih prednikov izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice in da je listina o lastništvu uničena oz. se je izgubila.</p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"><strong>Predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine</strong> lahko vloži samo oseba v korist katere bi bilo mogoče dovoliti vknjižbo lastninske pravice.</p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">Predlagatelj mora v predlogu, ki se nanaša na vzpostavitev zemljiškoknjižne listine navesti:</p><div style="text-align: justify;"> </div><ul style="text-align: justify;"><li>podatke o vsebini listine, katere vzpostavitev se s predlogom zahteva in podatke o osebi, ki je to listino izstavila, ter o osebi, v korist katere je bila ta listina izstavljena; </li><li>dejstva, iz katerih verjetno izhajajo okoliščine za izgubo prodajne pogodbe.</li></ul><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"><strong>Zemljiškoknjižno sodišče zavrže predlog </strong>za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine kot nedovoljen, če predlagatelj zahteva vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval tudi vknjižbo lastninske pravice v svojo korist.</p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">Če registrsko sodišče ne zavrže predloga za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, <strong>izda sklep o začetku vzpostavite zemljiškoknjižne listine </strong>s katerim predlagatelju tudi naloži predujem za stroške objave oklica o začetku postopka. Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ki nadomesti originalno prodajno pogodbo v primeru, če ugovor v postopku vzpostavitve zemljiškoknjižne listine ni bil vložen ali je le ta bil zavržen.</p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;">V primeru, da se <strong>izpodbija sklep o dovolitvi vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine,</strong> veljajo določila, ki so določena za tožbo za izpodbijanje vpisa. Vsak, ki meni, da so z vpisom, ki je bil opravljen, kršene njegove pravice na nepremičnini, lahko v roku treh let od dneva začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige s tožbo, vloženo proti imetniku zahteva, da se ugotovi obstoj njegove lastninske ali druge pravice.<br /></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-size:85%;">vir: slonep.net</span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-15294481204799929252012-06-04T09:21:00.000+02:002012-06-04T09:22:45.617+02:00Intervju: Jože Murko o temeljnih pravilih ocenjevanja vrednosti nepremičnin v Sloveniji - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></div> <div style="text-align: justify;" class="article-flash"> <strong>Zaradi napačnega ocenjevanja imajo banke sto milijonov izgube.</strong></div><div style="text-align: justify;"> </div><div style="text-align: justify;" class="article-flash"> </div><div style="text-align: justify;"> </div><div style="text-align: justify;" class="article-flash"> <a class="nitem" href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/" title="Jože Murko">Jože Murko</a>, direktor mariborske nepremičninske družbe<a href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/"> </a><a class="nitem" href="http://www.acestates.si/si/ac_estates_si/" title="Dodoma">Dodoma</a> , se je več let trudil, da bi ocenjevanje vrednosti nepremičnin uredili tako, da bi bili sistemski okviri in kasneje tudi izvedbene prakse primerljivi s tistimi v razvitih državah. To mu ni uspelo, a je kljub temu pravi sogovornik za to, da nam predstavi vsaj temeljna pravila ocenjevanja nepremičnin v Sloveniji in opiše tudi anomalije, ki se pojavljajo v takih razmerah.</div><div style="text-align: justify;"> </div><div style="text-align: justify;" class="article-flash"> </div><div style="text-align: justify;"> </div><div class="article-flash"><div style="text-align: justify;"> <strong>Kako je v Sloveniji ocenjevanje vrednosti nepremičnin zakonsko opredeljeno?</strong> </div><p style="text-align: justify;"> Slovenija se je odločila, da bo ocenjevanje vrednosti nepremičnin in drugega premoženja uredila z zakonom o revidiranju. Vzpostavili smo sistem, v katerem se je začel podeljevati strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Za opravljanje tega dela je treba pridobiti dovoljenje in ga vsaki dve leti obnavljati. Nobena druga skupina od države reguliranih poklicev, kot so zdravniki, odvetniki, notarji, posredniki v prometu z nepremičninami, zavarovalni agenti, turistični vodniki in podobni poklici, nimajo tako strogih pogojev. In tudi noben drug zakon ne ureja imenovanja cenilcev nepremičnin. Slovenija se je zavezala tudi k spoštovanju mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, s tem se je obvezala, da bodo naše ocene vrednosti nepremičnin primerljive v mednarodnem okolju.</p><div style="text-align: justify;"> <strong>Kako je dejavnost organizirana?</strong> </div><p style="text-align: justify;"> Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin so obvezno zavedeni v seznamu pri Slovenskem inštitutu za revizijo , ki izvaja tudi redni in izredni nadzor nad njihovim delom. Nad delom inštituta pa bedi agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Na drugi strani so sodni cenilci gradbene stroke zavedeni v seznamu sodnih cenilcev pri ministrstvu za pravosodje in imajo tudi lastno združenje SICGRAS, članstvo je prostovoljno. Rednega institucionalnega nadzora ni, obstaja le v izjemnih primerih, ko izredni nadzor opravi ministrstvo za pravosodje . Ob hujši kršitvi lahko pride tudi do razrešitve. Podjetja, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem nepremičnin, so ustanovila Združenje ocenjevalskih podjetij pri Zbornici za poslovanje z nepremičninami v okviru Gospodarske zbornice Slovenije . Članstvo je prostovoljno. Izvajajo »interni« nadzor in o izsledkih obveščajo uradne regulatorje.</p><div style="text-align: justify;"> <strong>Kakšne anomalije se zaradi tega dogajajo?</strong> </div><p style="text-align: justify;"> Ključna anomalija je nastala zaradi tega, ker so pred uveljavitvijo zakona o reviziji nepremičnine ocenjevali sodni cenilci gradbene stroke. Zakon ni hotel posegati na področje, ki ga ureja zakon o sodiščih. Problem medresorskega usklajevanja pač, zato sta v praksi in na trgu ostali dve skupini cenilcev, ki se še danes bojujeta za svoj prav. Ministrstvo za pravosodje ni hotelo razširiti nabora strok s stroko »ocenjevanje premoženja« in začeti podeljevati imenovanje za ocenjevanje nepremičnin ter drugega premoženja. Našlo je salomonsko rešitev in šele lani v skupini gradbeništvo uvedlo podskupino nepremičnine. Vendar ocenjevanje vrednosti nepremičnin še naprej opravljajo vsi, ki imajo imenovanje za sodnega cenilca gradbene stroke ali sodnega izvedenca gradbene stroke, ne glede na podskupino. Center za izobraževanje pri ministrstvu za pravosodje izvaja izobraževanje za tako imenovano tržno vrednotenje, ki pa ne more biti izobraževanje, ki ga ureja zakon o reviziji, in ne more biti podlaga za pridobitev ustreznih pravic. Vsakomur je tudi jasno, da je ocenjevanje vsekakor bolj domena ekonomske stroke kot gradbene.</p><div style="text-align: justify;"> <strong>Kako je ta vprašanja želela reševati država?</strong> </div><p style="text-align: justify;"> Država je v preteklosti to področje že hotela zakonsko urediti, vendar je potem od te namere odstopila. Moje mnenje je, da zakon danes ni več potreben. Stroka ocenjevanja se v svetu normalno razvija naprej in se seli tudi k nam. Znanje nima mej. Celo sodni cenilci gradbene stroke so na zadnji skupščini sprejeli sklep, da bodo cenitve izvajali skladno z zahtevami mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. V preteklosti smo poskušali ozaveščati uporabnike, predvsem banke, vendar nas niso slišali.</p><div style="text-align: justify;"> <strong>Kakšne so posledice?</strong> </div><p style="text-align: justify;"> V Združenju ocenjevalskih podjetij v okviru GZS smo prišli do interne ocene, da imajo banke samo zaradi slabih cenitev za okoli sto milijonov evrov izgube. Rešitev vidim samo v ozaveščenih naročnikih, ki bodo zavračali slabe ocene vrednosti in sprožali postopke nadzora proti cenilcem, ki bodo delovali v nasprotju s pravili. Kot pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin pa si želim, da bi bil na trgu izenačen s sodnim cenilcem gradbene stroke. Moj obvezni letni strošek za ohranjanje dovoljenja za delo je namreč najmanj desetkrat višji od neobveznega stroška sodnega cenilca gradbene stroke. Na drugi strani smo porabili preveč časa, da smo si odgovorili na vprašanje, kako se ugotavlja tržna vrednost nepremičnine. Še vedno pa ne vemo, kdo je kompetenten za ocenjevanje nepremičnin. Tako se danes sprašujemo, ali sploh še potrebujemo odgovor. Škoda gre itak v breme davkoplačevalcev oziroma posameznika.</p><div style="text-align: justify;"> </div><p style="text-align: justify;"> Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator</p><p><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-62233911897514805292012-06-04T09:20:00.000+02:002012-06-04T09:21:22.216+02:00Cenitev nepremičnin smo jemali z levo roko - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a><br /><br /></div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Ob padcu cen in neplačevanju kreditnih obveznosti se pomanjkljivosti ocene vrednosti nepremičnine pokažejo takoj.</strong></span></span></div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> </div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Pri ocenjevanju nepremičnin ocenjevalec oceni vrednost nepremičnine, oceno najpogosteje predstavi v pisnem poročilu, pri čemer je vrednost nepremičnine izražena evrih. Za različne namene vrednotenja se uporabljajo različne podlage vrednosti, ki vodijo v različne ocenjene vrednosti.</span></span></div> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vrednosti iste nepremičnine se lahko in se morajo razlikovati v odvisnosti od namena vrednotenja. To pa ne pomeni, da bi ocenjevalec nepremičnino za prodajo ocenjeval drugače kot za nakup ali da bi lahko ocenjeno vrednost prilagodil željam naročnika. Ocenjevalec naj bi bil v vseh svojih ocenah objektiven in nevtralen.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Kot pravi <span class="nitem">Petra Nagode Zupančič</span>, direktorica družbe <span class="nitem">Sving konzultanti</span> , pooblaščena ocenjevalka vrednosti nepremičnin in sodna cenilka, se ocena vrednosti opravlja, ko poslovodstvo podjetja želi pridobiti informacijo o vrednosti poslovne nepremičnine. Informacija o vrednosti je koristna v postopkih nakupa, prodaje, najema ali oddaje nepremičnine, saj daje izhodišče za nadaljnje pogajanje. Včasih cenitev v teh postopkih zahteva tudi nadzorni svet. Pri hipotekarnih zavarovanjih oceno vrednosti nepremičnin zahteva banka oziroma, pri lizinškem financiranju, lizinška hiša. Cenitve se pogosto uporabljajo tudi za računovodsko poročanje ter pri ustanovitvah ali združevanju družb. Obvezne so v postopkih stečaja, nekaterih davčnih postopkih in v nekaterih primerih pred razpolaganjem s posameznim nepremičnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Pomanjkljive ocene so dolgo skrite</b></span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">»Kakovost ocene vrednosti nepremičnine je odvisna od znanja, izkušenj, poznavanja zakonitosti trga, računskih napak in etike ocenjevalca,« pravi Zupančičeva, ki dodaja, da vse našteto vpliva na končno ocenjeno vrednost. Zaradi premalo znanja in izkušenj lahko ocenjevalec izbere napačno metodo vrednotenja ali napačno interpretira podatke o preteklih transakcijah. Posledica je napačno ocenjena vrednost.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Zupančičeva pri tem poudarja, da so cenovno najugodnejše ocene vrednosti najmanj kakovostne, s posplošitvami, poenostavitvami in matematičnimi napakami. »Banke so v zadnjih letih izbirale cenilce po kriteriju najnižje cene, včasih so celo same postavljale nizke cene za posamezno cenitev po sistemu vzemi ali pusti. Tudi to je lahko razlog za neustrezne ocene vrednosti nepremičnin,« razlaga Petra Nagode Zupančič. Po njenem mnenju je logično, da napake ostajajo skrite, dokler cene nepremičninam samo rasejo, ob padcu cen in neplačevanju kreditnih obveznosti pa se pomanjkljivosti ocene pokažejo takoj.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><b>Seznam opravil je dolg</b></span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V njihovem podjetju najprej določijo obseg dela in z naročnikom uskladijo namen uporabe poročila. S tem natančno opredelijo podlago za oceno vrednosti in delo ter naloge ocenjevalca.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Za tem si nepremičnino ogledajo in pridobijo ter analizirajo podatke - zemljiškoknjižne podatke za zemljišče in pravice, ki izhajajo iz vpisa v zemljiški knjigi, identificirajo objekt skupaj z njegovo površino, starostjo, opremljenostjo z inštalacijami, opisom obrtnih del in fizično ter funkcionalno stanje objekta.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Nato sledi zbiranje tržnih podatkov, ki je odvisno od namena vrednotenja in podlage vrednosti. Najpogosteje se ocenjuje tržna vrednost. To je ocenjeni znesek, za katerega bi se dogovorila hipotetični kupec in prodajalec. Ne glede na izbrano podlago je v večini primerov podatke za ocenjevanje treba pridobiti z nepremičninskega trga.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Nato sledi matematično enostavna, vendar vsebinsko zahtevna ocena vrednosti, saj je treba analizo nepremičnine in trga pretvoriti v številčno vrednost nepremičnine. Ocenjevalec naj bi svoje ocene v postopku prilagajanja med značilnostmi prodanega premoženja in ocenjevane nepremičnine utemeljil, pri čemer naj bi bilo čim manj subjektivno ocenjenih prilagoditev.</span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Cenilci pod dvema dežnikoma</strong></span></span></p> <p class="arttext" style="text-align: justify;"> <br /> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Pooblaščeni ocenjevalci in sodni cenilci</strong></span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V Sloveniji obstajajo »pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin« v okviru Slovenskega inštituta za revizijo ter »sodni cenilci« v okviru ministrstva za pravosodje in javno upravo . Licenca za delo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin se mora obnoviti vsaki dve leti. Razlika med njimi je v obsegu zahtevanega osnovnega izobraževanja do pridobitve licence, obsegu zahtevanega dodatnega izobraževanja po pridobitvi licence ter kriterijih nadzora nad delom ocenjevalca. V vseh postavkah so zahteve za pooblaščene ocenjevalce strožje od zahtev za sodne cenilce.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V splošnem pa dejavnost ocenjevanja nepremičnin lahko opravljajo licencirani in nelicencirani ocenjevalci, pri čemer le nekateri postopki zahtevajo licenciranega cenilca. Vendar je verodostojnost poročila večja, če cenitev opravi licencirana oseba, ki mora licenco nenehno nadgrajevati.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Področje se ureja na dveh naslovih, in sicer pri Slovenskem inštitutu za revizijo in ministrstvu za pravosodje in javno upravo. »Pomembno je, da morajo zdaj pri obeh inštitucijah ocenjevalci ocenjevati skladno z mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti,« pravi Petra Nagode Zupančič, ki si želi, da bi ocenjevalci imeli skupno zbornico, strožja merila glede spoštovanja etike in profesionaliziran nadzor.</span></span><br /> </p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a><br /><span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"></span></span></p><p style="text-align: justify;"><span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;"><br /></span></span></p>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-62649852073367862452012-06-04T09:17:00.000+02:002012-06-04T09:18:42.130+02:00Koliko stane stanovanje pod tržno ceno - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></div> <div align="justify"> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Kdo bo na republiškem stanovanjskem skladu prevzel tveganje za nakupe po cenah, ki bodo morda že naslednji dan previsoke? - 40 milijonov evrov je premalo za rešitev nasedlih naložb, ki so jih slovenske banke ustvarile s posojili propadlim gradbincem.</span></span></h3> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ali bo republiški stanovanjski sklad postal slaba banka in bo z davkoplačevalskim denarjem reševal nasedle naložbe, ki so jih slovenske banke ustvarile s slabimi posojili propadlim gradbincem?</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Mnenja ekonomistov in nepremičninskih strokovnjakov o tem so deljena, strinjajo pa se, da bo odgovor odvisen predvsem od cene, po kateri bo sklad kupoval nezasedena stanovanja, ki jih zdaj v največji meri prodajajo propadli gradbinci oziroma njihovi stečajni upravitelji za poplačilo upnikov, torej predvsem bank. A cena, po kateri naj bi sklad kupil za 40 milijonov evrov nezasedenih stanovanj zasebnih lastnikov, za zdaj ostaja skrivnost, na skladu zagotavljajo le, da bodo kupovali po nižjih cenah, kot so prenapihnjene cene na trgu.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"To je protislovje v izrazih. Če bodo ponudili ceno, ki bi bila pod tržno, potem nihče ne bo sprejel ponudbe. Da pride do posla, bo sklad moral plačati tržno ceno ali več," je prepričan ekonomist dr. <span style="font-weight: bold;">Bernard Brščič</span>. Zato meni, da gre za poskus ohranjanja statusa quo, ki ne bo rešil ne vprašanja mrtvega nepremičninskega trga ne problema dostopnosti stanovanj, kar naj bi bilo sicer osnovno vodilo sklada pri pripravi nedavno objavljenega javnega poziva za odkup stanovanj. Po Brščičevih besedah namreč sklad s svojim pozivom v javnost prihaja v trenutku, ko se je začelo čiščenje trga in se dogajajo prve uspešne likvidacijske dražbe stanovanj podjetij v stečaju. "Država skuša z dodatnim povpraševanjem preprečiti tisto, kar bi se moralo zgoditi že pred tremi leti, to je likvidacija nasedlih naložb in normalizacija cen nepremičnin, torej njihov padec."</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ravnanje sklada tako Brščič razume kot reševalno akcijo "bodisi bank bodisi nasedlih investitorjev, verjetno je ohranjanje statusa quo tudi v interesu vlade, nikakor pa ni dobro za davkoplačevalce ali potencialne nove lastnike stanovanj". Cene nepremičnin bodo namreč po njegovem mnenju sicer še naprej padale, vendar zaradi intervencije sklada ne za toliko, kot bi lahko. "V nekem smislu je škandalozno, da v tako zagatni javnofinančni situaciji, kot je Slovenija, neki paradržavni sklad namenja 40 milijonov evrov za reševanje določenih interesnih skupin," poudarja Brščič.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Zakaj bi stanovanja prodajali pod tržno ceno?</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Prav nasprotno profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. <span style="font-weight: bold;">Maks Tajnikar</span> podpira akcijo sklada, saj meni, da lahko zelo resno prispeva k znižanju cen nepremičnin in odpravi presežek nezasedenih stanovanj na trgu. Sklad namreč ni navaden kupec, ampak gre za močnega in velikega monopolnega igralca z velikim vplivom. "Lahko seveda ustvari tudi pričakovanja, da je mogoče cene dvigovati, ampak v tem primeru bi moral sklad reči ne in posel prekiniti. To bi z vidika družbene odgovornosti od njega tudi zahteval, sklad stanovanj ne more kupovati po ceni 3000 evrov za kvadratni meter, tudi 2400 evrov je zame še vedno previsoka cena," pravi Tajnikar. Meni, da bi le v primeru nenormalnih cen stanovanj lahko govorili o direktni pomoči sklada bankam, vendar opozarja, da je 40 milijonov evrov še vedno premajhna vsota za rešitev slovenskih bank, ki potrebujejo večjo dokapitalizacijo.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Če bo sklad deloval kot dober gospodar in bo stanovanja kupoval po nizkih cenah, pa bodo imele banke od prodaje stanovanj kvečjemu izgubo, ocenjuje Tajnikar. Zato se sprašuje, ali so sploh pripravljene prodajati nepremičnine. "Banke imajo čas, rezervacije so oblikovale in odpisale te terjatve, zato bodo verjetno poskušale počakati na boljšo ceno nepremičnin. Dokler jih namreč vodijo v svojih aktivah, to premoženje še ni razvrednoteno, ko pa jih enkrat začnejo prodajati po polovični ceni, se premoženje razpolovi in pojavita se izguba ter potreba po dokapitalizaciji," tudi Tajnikar priznava, da bi vsaj v prvem koraku sklad lahko bil neuspešen pri svojem javnem pozivu.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">"Banke že zdaj nepremičnin ne želijo prodajati po nizkih cenah, zakaj bi pod takimi pogoji želele prodajati skladu?" se sprašuje tudi ekonomist dr. <span style="font-weight: bold;">Ivo Lavrač</span> z ljubljanske ekonomske fakultete. Meni, da bo sklad v vsakem primeru težko pojasnil rezultat svojega podviga, kajti če bo kaj kupil, bo to lahko storil samo, če bo prodajalcu s tem omogočena kakšna korist.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Mudi se le stečajnim upraviteljem</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Tajnikar pa poudarja, da se v tem trenutku s prodajo stanovanj zaradi zakonskih predpisov mudi le stečajnim upraviteljem propadlih podjetij, medtem ko drugi zasebni lastniki stanovanj po vsej verjetnosti tako kot banke lahko počakajo na ugodnejšo priložnost. Pri tem ekonomisti sicer pritrjujejo bankirjem, da stanovanja iz stečajne mase propadlih podjetij prodaja stečajni upravitelj in ne banke, vendar opozarjajo, da lahko banke upnice postavljajo pogoje prodaje nepremičnin, s katerimi so zavarovani njihovi krediti, zato vsaj posredno vplivajo tudi na uspešnost prodaje zastavljenih nepremičnin. Ob bankah, ki lahko ovirajo prodajo teh nepremičnin, stečajni upravitelji tudi opozarjajo, da jim javni poziv stanovanjskega sklada za odkup stanovanj v objavljeni obliki ne koristi, ker se zaradi insolvenčne zakonodaje ne smejo javljati na takšne pozive, ampak se lahko le stanovanjski sklad javi na njihov razpis.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ena od možnosti, kako se izogniti tej zakonski omejitvi, se je ta teden pokazala pri prodaji stanovanj iz stečajne mase propadlega gradbenega podjetja Konstruktor, ki jih je kupila kar največja banka upnica Nova KBM oziroma njena hčerinska družba KBM Invest. Iz slednje so sporočili, da želijo vseh 177 kupljenih stanovanj čim prej ponuditi končnim kupcem, preučujejo pa tudi možnost njihove prodaje skladu. Ob tem so na Novi KBM pojasnili, da odločitev o prodajni ceni še ni bila sprejeta, vendar pa teh stanovanj na Štajerskem ne nameravajo prodajati po nižji ceni, kot so jo sami odšteli zanje. Banka je za kvadratni meter zgrajenih stanovanj v povprečju plačala nekaj več kot 1000 evrov, ker je na tržno ceno, ki znaša približno 1200 evrov, izpogajala desetodstotni popust. Ali bo banka, ki je kot upnica izpostavljena še do nekaterih drugih gradbincev v stečaju, podobno ravnala tudi z njihovimi nepremičninami, nam v banki niso ne potrdili ne zanikali, za zdaj pa molčijo tudi stečajni upravitelji.</span></span></p> <h2 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Realne tržne cene ni mogoče določiti</span></span></h2> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Po ocenah geodetske uprave se število novih dokončanih stanovanj sicer giblje med 4000 in 5000, cena na kvadratni meter pa v povprečju znaša nekaj več kot 2600 evrov. Vendar nepremičninski strokovnjaki opozarjajo, da bo imel sklad pri kupovanju stanovanj na trgu težave tudi z opredeljevanjem njihove tržne cene. "Zelo enostavno je reči, da bodo kupovali pod tržno ceno, ampak to trditev je zelo težko zagovarjati," poudarja nekdanji predsednik nepremičninskega združenja FIABCI dr. <span style="font-weight: bold;">Aleš Bulc</span> in dodaja, da je zaradi premajhnega prometa z nepremičninami v Sloveniji nemogoče govoriti o tržni ceni nepremičnin. Hkrati nepremičninski strokovnjaki pričakujejo, da bodo cene nepremičnin v prihodnje še padale, zato se podpredsednik združenja <span style="font-weight: bold;">Anton Kožar</span> sprašuje, kdo bo na skladu prevzel tveganje za kupovanje stanovanj po cenah, ki bodo morda že naslednji dan previsoke. Kot namreč ocenjuje Brščič, so nepremičnine pri nas še vedno znatno precenjene in bodo morale pasti, še zlasti v Ljubljani, kjer naj bi bile cene stanovanj še vedno za 30 odstotkov previsoke.</span></span></p> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Irska vlada, neprimičninska magnatka</span></span></h3> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ko se je leta 2008 zgodil zlom nepremičninskega trga na Irskem, so se začele potapljati banke, država pa je z intervencijo praktično podržavila večino nepremičnin v državi. Potem ko je država zmetala milijarde evrov v banke, ki so imele milijardne terjatve do gradbincev zavarovane z nepremičninami, je s tem de facto podržavljanjem bank pridobila tudi nepremičnine. Za upravljanje tega premoženja je ustanovila agencijo za upravljanje državnega premoženja - NAMA. Vlada je tako prek agencije verjetno največji nepremičninski magnat v Evropi. V lasti ima hotele v Londonu, nepremične na newyorški peti aveniji... pa tudi nedokončan nov sedež Anglo Irish Bank v Dublinu, ki je bil vreden več kot 100 milijonov evrov, NAMA pa ga je "od kupila" za 40 milijonov. "Načrt je, da bi NAMA obstajala 10 do 15 let, ko naj bi bil skrajni rok, da ponovno razproda premoženje, ki ga je zdaj s popustom odkupila od bank, da bi jim zagotovila likvidna sredstva. Ob predpostavki seveda, da se bo nepremičninski trg pobiral približno s hitrostjo inflacije, torej 2 do 3 odstotke na leto," je lani dejal <span style="font-weight: bold;">Colm Harmon</span>, profesor na Univerzi v Dublinu. Medtem ko NAMA verjetno ne bo imela težav s prodajo eminentnih nepremičnin, pa je večina "naselij duhov" - kot so na Irskem poimenovali nedokončana ali neprodana naselja, zgrajena v času gradbene hiperprodukcije - trd oreh. Zanimivo je, da so strokovnjaki vlado opozarjali na pok balona, preden se je ta zgodil. "V poročilu sem zelo eksplicitno zapisal, da smo v balonu, ki bo počil, in da bomo na poti navzdol prebili mejo, za katero smo do zdaj mislili, da je dno, prav tako kot smo v času rasti prebili mejo, za katero smo bili prepričani, da je gradbeništvo ne bo preseglo. In poglejte to ironijo: poročilo je naročila vladna komisija, nato pa je skoraj ista vlada pet let kasneje razlagala ljudem, da ni nihče videl tega balona," je dejal profesor Harmon.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-17198597848641938532012-05-31T12:52:00.001+02:002012-05-31T12:53:20.174+02:00Skrite napake pri novogradnjah - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0);font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a><br /><br /></div> <div class="article-flash" style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;"><strong>Dobro je vedeti.</strong></span></span></div> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">V Nepremičninskem informatorju smo že večkrat, tudi v rubriki Dobro je vedeti, pisali o skritih napakah v novozgrajenih stanovanjih. Vendar se je na uredništvu nabralo več vprašanj o tej temi, zato to področje opisujemo še enkrat.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Skrite napake in ravnanja, ki jih kupec ni mogel odkriti ob prevzemu stanovanja, opredeljuje Zakon o varovanju kupcev stanovanj in enostanovanjskih hiš. Tako 23. člen določa, da prodajalec odgovarja za napake nepremičnine, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti ob prevzemu, tako imenovane skrite napake. Odgovornost traja dve leti od prevzema nepremičnine. Prodajalec pa za skrite napake, ki imajo značilnost napak v solidnosti zgradbe, odgovarja, če se te pokažejo v desetih letih od prevzema nepremičnine.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">24. člen istega zakona določa, da mora kupec prodajalca o skritih napakah pisno obvestiti najkasneje v dveh mesecih, ko je napako ugotovil, oziroma v šestih mesecih, če gre za napako v solidnosti zgradbe. Drugače izgubi pravico sklicevati se na to napako. Kupec mora prodajalca pozvati, naj napako odpravi.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">25. člen določa obveznosti prodajalca. Prodajalec mora v 15 dneh od prejema obvestila pregledati nepremičnino in kupcu v nadaljnjih 15 dneh dostaviti obvestilo o vzrokih za napako in o načinu, na katerega namerava odpraviti napako. Prodajalec mora napako, o kateri je bil obveščen, odpraviti najkasneje v roku dveh mesecev po prejemu obvestila. Če napaka onemogoča oziroma bistveno ovira normalno uporabo nepremičnine, jo mora prodajalec odpraviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Zakon v 26. člen določa tudi bančno garancija za odpravo skritih napak. Prodajalec mora kupcu ob izročitvi nepremičnine izročiti nepreklicno bančno garancijo banke, s katero se banka zavezuje, da bo na prvi poziv kupca in brez ugovorov izplačala znesek, na katerega se glasi bančna garancija. Prodajalec lahko to obveznost izpolni tudi tako, da pri notarju, ki je sestavil notarski zapis splošnih pogojev prodaje posameznih delov stavbe, deponira bančne garancije bank. Pri tem se garancije glasijo na ime notarja kot upravičenca iz garancije, banka pa se z garancijo nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv notarja in brez ugovorov izplačala določeni znesek.</span></span></p> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator<br /><br /></span></span><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0);font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-15212408942611871422012-05-31T12:51:00.002+02:002012-05-31T12:52:05.718+02:00Trgovci se pomikajo k meji - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0);font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></div> <div align="justify"> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Kot je bilo pričakovati, se je včeraj ob odprtju Supernove trlo ljudi, ki so prišli pogledat, s čim vse bo nov nakupovalni center s 16 trgovinami in lokali tešil slo po nakupih. Avgusta odpirajo še nakupovalni park, v vsem centru bo dela za približno 200 ljudi.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Supernova se je pridružila Obiju, ki je vrata odprl leta 2009, s čimer so prodajne površine razširili na skupno 16.000 kvadratnih metrov. Med 16 trgovinami in lokali bo največji Mercatorjev hipermarket (ta že ima center v Kromberku), prihajajo verigi Sportsdirect in Drogerie Markt (trgovino ima v Qlandiji), Optika Clarus, Goriška lekarna in drugi.</span></span></p> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">200 novih delovnih mest</span></span></h3> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Center pa še širijo. <i>“23. avgusta bomo odprli še nakupovalni park z dodatnimi 4000 kvadratnimi metri površin. V celoti bo v centru približno 200 novih delovnih mest, končna investicija pa je vredna 40 milijonov evrov,</i>” je povedal vodja centra <b>Kristjan Flegar</b>.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Nekateri menijo, da odpiranje novih nakupovalnih centrov ni donosno, ker da jih je v Novi Gorici že preveč. Flegar se ne strinja. <i>“Mesto z okolico šteje 35.000 prebivalcev, Supernova je večji center z dodatno ponudbo. Po našem mnenju imamo najboljšo lokacijo, ki združuje staro in Novo Gorico,”</i> pravi. Stavijo tudi na italijanske kupce, ocenjujejo, da jih bo približno četrtina prihajala z druge strani meje.</span></span></p> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Obnova remize pa prihodnje leto</span></span></h3> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Prihodnje leto nameravajo obnoviti še remizo, čaka pa jih zajeten zalogaj: gradnja infrastrukture, predvsem krožišča. Kmalu bo namreč videti, ali bo običajno križišče “požiralo” ves promet. Kaj pa pred časom napovedovana kinodvorana? <i>“Ta še ostaja alternativa, ker pa so se razmere na trgu spremenile, smo še v fazi nadaljnjih pogovorov,” </i>pravi Flegar.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;"><i>“Vesel sem, da se je v težkih časih skupina Supernova odločila odpreti drugo fazo nakupovalnega središča, ki prinaša nova delovna mesta in tudi urbanistično ureditev obrobja mesta. Najbolj pa bom vesel, ko bo investitor izpolnil obljubo z rekonstrukcijo remize, ki bi lahko prinesla nove kulturne vsebine,”</i> pa je ob odprtju dejal župan <b>Matej Arčon</b>.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size:12px;"><span style="font-family:tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: primorske novice, Mitja Marussig</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0);font-size:130%;" >NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-8308752650780888899.post-83509217073360758202012-05-31T12:49:00.000+02:002012-05-31T12:50:11.032+02:00Stanovanjski sklad ne more rešiti bank upnic - NEPREMIČNINE<div id="koncninaslov"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></div> <div align="justify"> <h3 style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Propadli gradbinci v stečaju kljub stotinam praznih stanovanj ne morejo sodelovati v pozivu stanovanjskega sklada za nakup nezasedenih stanovanj.</span></span></h3> <p class="entry-summary" style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Republiški stanovanjski sklad je včeraj na svoji spletni strani objavil javni poziv za nakup nezasedenih stanovanj, s katerim želi aktivirati tako imenovani mrtvi fond že obstoječih stanovanj v državi, ki so med drugim v lasti propadlih gradbenih podjetij oziroma so se nanje "usedle" banke upnice in zdaj stojijo prazna. Vendar so se že pojavili očitki, da za podjetja v stečaju, torej številne gradbince, takšen poziv ne pride v poštev, prav tako pa se nanj ne morejo odzvati banke.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Slednje stanovanj propadlih podjetij nimajo v lasti, hkrati pa tudi nimajo pravice prodajati stanovanj v primerih nevračila kredita. Banke so namreč le hipotekarne upnice, ki imajo kredite zavarovane z zastavljenimi nepremičninami. Te lahko proda le sodišče v postopku izvršbe ali stečajni upravitelj v primeru stečaja podjetja, pojasnjujejo bankirji.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Iz vrst stečajnih upraviteljev pa so opozorili, da insolvenčni zakon ne predvideva, da bi stečajni upravitelj stanovanja iz stečajne mase prodajal z javljanjem na razpise, ampak ravno nasprotno: stečajni upravitelj ob odobritvi sodišča izda razpis za prodajo nepremičnin, na katerega se prijavijo zainteresirani kupci. Če bi stanovanjski sklad torej želel kupovati stanovanja gradbenih podjetij v stečaju, bi se moral javiti na njihove razpise. "To bo sicer treba preučiti, a če stečajni upravitelj postopek vodi transparentno, pošteno in javno, kot zahteva zakon, potem sodimo, da bi tudi podjetja v stečaju lahko sodelovala pri našem pozivu," odgovarjajo na stanovanjskem skladu. Hkrati ocenjujejo, da je po Sloveniji nezasedenih tudi precej stanovanj, katerih lastniki niso v stečajnem postopku.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Koliko je stanovanj, ki bi bila zanimiva za nakup (pri tem jih zanimajo le stanovanja s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem od vključno 1. januarja 2007 naprej), na stanovanjskem skladu sicer ne vedo natančno. Pravijo, da so javni poziv objavili tudi zato, da bi dobili boljši pregled nad tem številom, pa tudi nad interesom lastnikov, da svoja stanovanja prodajo. Tudi sicer natančnih podatkov o številu nezasedenih stanovanj v Sloveniji nimamo, direktorica stanovanjskega sklada ljubljanske občine <span style="font-weight: bold;">Jožka Hegler</span> pa ocenjuje, da jih je približno deset tisoč. A opozarja, da je v to številko zajeto marsikaj, tudi popolnoma neuporabna stanovanja. Samo v stečajni masi propadlih gradbincev pa naj bi bilo nezasedenih stanovanj na stotine.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Ob tem je med pogoji za nakup stanovanj, ki jih želi sklad nato prodati ali oddati predvsem prvim iskalcem stanovanj, mladim družinam in družinam z večjim številom otrok, zapisano, da bo sklad kupoval le vseh bremen prosta stanovanja, kar pa stanovanja pod hipotekami niso. "Če stanovanja niso bremen prosta, morajo ponudniki priložiti pojasnilo situacije," na skladu zavračajo namige, da s hipoteko obremenjenih stanovanj sploh ne bodo kupovali. Banka upnica tako lahko zagotovi, da bo ob prodaji stanovanja izdala izbrisno pobotnico za hipoteko. "Če gre za eno banko, ki ji bo zagotovljena kupnina v vrednosti hipoteke, ne vidim težav, vendar pa so vrednosti hipotek praviloma višje, kot bo primerna vrednost nakupa, in če tu stvari ne bodo vnaprej dogovorjene, se obetajo problemi," ocenjuje Heglerjeva.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">V nepremičninskih krogih se že pojavljajo ugibanja, da naj bi sklad za 40 milijonov evrov, kolikor jih namerava zapraviti za nakup nezasedenih stanovanj, pridobil od 300 do 500 stanovanj. Na skladu konkretnega števila stanovanj, ki jih nameravajo kupiti, ne želijo napovedovati, so pa zatrdili, da si bodo prizadevali za čim ugodnejši nakup čim večjega števila stanovanj. To pomeni, da bodo kupovali po nižjih cenah, kot so prenapihnjene cene na trgu, so še zatrdili.</span></span></p> <p style="text-align: justify;"> <span style="font-size: 12px;"><span style="font-family: tahoma,geneva,sans-serif;">Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj</span></span></p><p style="text-align: justify;"><a href="http://www.acestates.eu/si/ac_estates_si/"><span style="color: rgb(153, 0, 0); font-size: 130%;">NEPREMIČNINE MARIBOR</span></a></p> </div>Aljaž Čerček, nepremičninski posrednikhttp://www.blogger.com/profile/14978014692635940004noreply@blogger.com0