AC ESTATES Ltd.

Thursday, 5 July 2012

Država bo vrnila vplačano odškodnino zaradi pozidave kmetijskih zemljišč - NEPREMIČNINE

Kdor je odškodnino plačal po veljavnem zakonu, jo bo lahko po novem zahteval nazaj - Doslej zbrali 4,4 milijona evrov odškodnin.

Državni zbor bo prihodnji teden glasoval o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo pripravile koalicijske stranke in ki bo lani uvedeno odškodnino za pozidavo kmetijske zemlje močno oklestila - na 5 do največ 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Vseh pet koalicijskih strank je k omenjenemu zakonu vložilo še dopolnilo, ki tistim investitorjem, ki so odškodnino že plačali, daje pravico, da denar (pisno) zahtevajo nazaj, če po spremenjenem zakonu ne bi bili zavezanci za plačilo odškodnine, ali zahtevajo vračilo razlike med plačano odškodnino in odškodnino, ki bo predpisana z novim zakonom.

Koalicijski poslanci so se za takšno zakonsko rešitev odločili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da bi utegnila biti popolna ukinitev odškodnin oziroma njihovo drastično znižanje le leto dni po uveljavitvi ustavno sporno. 14. člen ustave namreč govori o načelu enakosti, ki zakonodajalca veže k enotni in enakopravni obravnavi vseh subjektov, tudi tistih zavezancev, ki so odškodnino že plačali po veljavnem zakonu, a znatno višjo, kot bi jo, če bi za gradbeno dovoljenje zaprosili po sprejetju novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi.

Evidenc ne vodijo


Nenavadno je, da drastično znižanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč podpirajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), ki se je pred letom dni (sicer pod drugim ministrom) borilo za njihovo uveljavitev, in to z utemeljitvijo, da brez njih zakon obstane ali pade in da je to najboljši način za varovanje kmetijskih zemljišč. Koalicijske stranke (z izjemo SLS) so sprva sicer predlagale popolno odpravo odškodnin, a so si zaradi močnega odpora strokovne javnosti nato premislile in se odločile za njihovo znižanje. Toda znižanje bo tako drastično, da se postavlja vprašanje, ali je odškodnine sploh smiselno ohraniti, saj bo birokracija, ki je potrebna za% njihovo odmerjanje in pobiranje, izničila izkupiček.

Po podatkih MKO se je na prehodnem računu integralnega proračuna z odškodninami do včeraj nateklo 4,4 milijona evrov, podatka, koliko tega denarja bo morala država plačnikom vrniti, če bo novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta v predlagani obliki, pa nimajo. Evidenc, za katere objekte in ob kakšnih pogojih je bila odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti, namreč ne vodijo. Na MKO navajajo, da bo po predlagani zakonski ureditvi odškodnina znašala okoli 5, 15 oziroma 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Tudi v prihodnje bo odvisna od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščena posamezna parcela, vendar se bo odmerjala le za gradnjo na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 50, za gradnjo nekaterih objektov (denimo kmetijskih) odškodnine ne bo, poleg tega se ne bo več obračunavala od cele parcele, ampak le za tisti del, na katerem bo stal objekt.

Odškodnina z 12.000 na 600 evrov


Poslanec SDS Robert Hrovat je med nedavno obravnavo novele zakona o kmetijskih zemljiščih na parlamentarnem odboru za kmetijstvo predstavil primerjavo med zdajšnjo in novo zakonsko ureditvijo. Za 1000 kvadratnih metrov veliko parcelo z boniteto zemljišča 60 in velikostjo objekta na njej 140 kvadratnih metrov tlorisne površine je odškodnina doslej znašala 12.000 evrov, po novem bo le 640 evrov. "Povejte mi, kdo ne bi dal 600 evrov za to, da bi gradil na najboljšem zemljišču?" se je ob tem vprašal okoljski strokovnjak dr. Franc Lobnik. Po mnenju dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, koalicija s predlagano spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih javnosti in špekulantom sporoča, da je lov na kmetijska zemljišča povsem odprt. Simončiču se zdi sedanja odškodnina zaradi gradnje na kmetijskih površinah celo prenizka, ne previsoka. "Če vrednost zemljišča po dveh, treh preprodajah s petih ali desetih evrov za kvadratni meter poskoči tudi na 500 evrov, je ogromno prostora tudi za te odškodnine, ki si jih tako ali drugače nekdo potem obračuna," je utemeljil Simončič.

Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar

Monday, 18 June 2012

Gradnja nove soseske ni ogrožena - NEPREMIČNINE

Stara Sava. Projekti kljub prodaji Save IP ne bodo propadli, zagotavlja vodja projekta Artur Olaj.

Prodaja Save IP Zavarovalnici Triglav, ki naj bi se zgodila v kratkem, ne bo vplivala na načrte o gradnji poslovno-stanovanjske soseske na območju Stare Save v Kranju, je zatrdil vodja projekta Artur Olaj.

Začetek gradbenih del je namreč prehitela napoved Save, d. d., da bo svoje nepremičninsko podjetje zaradi reševanja finančnih težav prodala Zavarovalnici Triglav, Olaj pa je ob tem zagotovil, da bo "omenjeni projekt – tako kot nekateri drugi – potekal v skladu s predvidenimi načrti tudi pod okriljem novega strateškega partnerja".

Gradnja leta 2014

O revitalizaciji Stare Save oziroma novi poslovno-stanovanjski soseski se govori že več let, gradnjo pa predvidevajo za leto 2014. Veljavni prostorski načrt dopušča okrog 27 tisoč kvadratnih metrov etažnih površin in podzemno garažo, poslovni del pa naj bi zasedal četrtino; predvidenih je sicer 172 stanovanj.

"Interes za stanovanja je"

Sava je že pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušitev opuščenih industrijskih objektov. "Trenutno smo v postopku usklajevanja idejnih projektov. Sledili bosta izdelava projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja in priprava gradbišča za gradnjo," napoveduje Olaj, sicer prepričan, da interes na trgu za nova stanovanja obstaja. "Ocenjujemo, da je projekt Stara Sava lahko zanimiv in zelo konkurenčen," pravi.

Ne izključuje pa možnosti, da se bo zaradi zahtev trga in drugih udeležencev v procesu še preoblikoval in prilagajal. Končne vrednosti projekta zato ni mogel oceniti, ravno tako ne, kdaj naj bi bila gradnja končana.

Vir: Zurnal24.si, Iztok Golob

NEPREMIČNINE MARIBOR

Kaj po preoblikovanju obrtne zbornice z nepremičninami? - NEPREMIČNINE

Ob odpravi obveznega članstva v gospodarski zbornici so nepremičnine ostale v lasti zbornice.
Nekaj več kot tri milijone evrov so vredne nepremičnine Obrtne zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljani in na hrvaški obali. »V tem hipu žal ne vemo,« odgovarjajo v zbornici na vprašanje, kaj se bo z nepremičninami zgodilo ob odpravi obveznega članstva v zbornici.

Odgovora nimajo niti na gospodarskem ministrstvu , kjer po uspelem referendumu za odpravo obveznega članstva v obrtni zbornici pripravljajo spremembe zakona. Te, kot smo poročali pred dnevi, sicer ne bodo v parlamentu sprejete pred letošnjo jesenjo. »Rešitve tega vsebinskega dela novele obrtnega zakona so še v pripravi. Je pa premoženje OZS bilo pridobljeno namensko in ministrstvo bo to pri pripravi zakonskih rešitev upoštevalo,« nam je sporočila Lejla Kogej z ministrstva za gospodarstvo. Statut OZS sicer določa, da je premoženje, ustvarjeno na podlagi članarin in prostovoljnih prispevkov obrtnikov in premoženja, ki ga združujejo člani zbornice, zasebna lastnina.

Primer GZS iz 2006

Knjigovodska vrednost nepremičnin v lasti OZS je na zadnji dan letošnjega maja po podatkih zveze znašala 3.066.331 evrov. Največ so vredni poslovni prostori zveze na Celovški v Ljubljani, kjer je tudi sedež OZS.

Ker odgovorni rešitev še nimajo, smo poiskali primer pri odpravi obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) leta 2006. Petja Segatin z GZS je pojasnila, da so vse nepremičnine, ki so bile v lasti GZS junija 2006 ob odpravi obveznega članstva, še vedno v lasti GZS. »V skladu z 28. členom ZGZ je GZS skrbnik premoženja do delitve med reprezentativne zbornice,« pojasnjuje Segatinova.

GZS ima še deset stanovanj

Premoženja gospodarske zbornice je sicer veliko več, knjigovodska vrednost nepremičnin je bila na zadnji dan leta 2011 po podatkih Segatinove približno 21 milijonov evrov, »tržna cena pa po pričakovanjih GZS vsaj enaka ali višja od knjigovodske«. GZS ima namreč vrsto poslovnih prostorov, poleg Doma gospodarstva (na Dimičevi 13 v Ljubljani, kjer je sedež GZS) še poslovne prostore po večjih slovenskih mestih (etažna lastnina - poleg Ljubljane še Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto, Maribor, Dravograd, Celje, Velenje, Krško, Postojna, Trbovlje, Murska Sobota).

Ob tem imajo še zemljišča ob Dimičevi ulici v Ljubljani ter stavbna zemljišča objektov in deset stanovanj. Počitniške domove ima GZS v Bohinju in Podčetrtku ter na hrvaški obali v Nerezinah in Novigradu.

Vir: Finance, Nepremičnine, Ksenija Koren

NEPREMIČNINE MARIBOR

Skladu ponudili tisoč stanovanj -NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

86 vlog za 1033 stanovanj in 1345 parkirnih prostorov v skupni ponudbeni vrednosti 143,3 milijona evrov je do včeraj prejel republiški stanovanjski sklad, ko je opravil prvo nejavno odpiranje in evidentiranje prispelih ponudb za odkup nezasedenih stanovanj. "Prispele ponudbe pokrivajo področje celotne države, 80 odstotkov pa jih je bilo oddanih s strani pravnih oseb," so sporočili s sklada.

Za katera podjetja gre, niso povedali, so nam pa v KBM Invest potrdili, da so se odzvali tudi oni in skladu ponudili nekaj svojih stanovanj. Več v tej fazi niso želeli povedati, naj pa spomnimo, da je ta hčerinska družba banke Nova KBM pred kratkim iz stečajne mase gradbenega podjetja Konstruktor Invest (katerega upnica je banka) odkupila paket 96 stanovanj, 354 garažnih prostorov ter nedokončano stolpnico z 81 stanovanji in 136 garažami.

Ali bo KBM Invest kupovala in skladu skušala prodati tudi stanovanja iz stečajnih mas drugih gradbincev, katerih upnica je Nova KBM, nam v hčerinski družbi banke niso ne potrdili ne zanikali. Eno takšnih podjetij je MTB, njegova stečajna upraviteljica Milena Sisinger pa je dejala, da so ji v banki "obljubili, da bodo naredili vse, da bodo preostanek stanovanj iz stečajne mase podjetja - teh je devet - kupili". Kot je namreč opozorilo več stečajnih upraviteljev, ti nepremičnin iz stečajnih mas ne morejo ponuditi stanovanjskemu skladu, ker jim zakonodaja tega ne dopušča. Ta zahteva, da stečajni upravitelji nepremičnine podjetij v stečaju prodajajo na javni dražbi ali prek zbiranja zavezujočih ponudb, ne morejo pa se javljati na pozive in razpise drugih.

Čeprav so nekateri pričakovali, da prav zaradi tega sklad ne bo prejel veliko ponudb, je bilo teh že ob prvem odpiranju več, kot si jih sklad lahko privošči. Za odkup stanovanj namerava namreč porabiti okoli 40 milijonov evrov, ponudbena vrednost stanovanj pa je več kot trikrat višja. Ob tem so na skladu dobili informacije, da so nekateri lastniki stanovanj zaradi poziva sklada, ki bo odkupoval le prazna stanovanja, začeli pritiskati na svoje najemnike, naj se predčasno izselijo.

V javnem pozivu podrobnejši kriteriji, po katerih bo sklad izbiral med stanovanji, niso navedeni. "Iz javnega poziva niso razvidne niti cena stanovanj niti količina niti lokacija," je opozoril podpredsednik nepremičninskega združenja FIABCI Anton Kožar. Tudi na stanovanjskem skladu podrobnejših kriterijev za izbiro doslej še niso predstavili, zatrdili so le, da po prenapihnjenih cenah na trgu ne bodo kupovali.

A nepremičninski strokovnjaki so za Dnevnik že opozorili, da se lastnikom, ki se jim s prodajo ne mudi, pod tržno oziroma pričakovano ceno verjetno ne bo zdelo vredno prodajati. V KBM Investu so recimo že napovedali, da nepremičnin morebitnim kupcem pod ceno, ki so jo za nepremičnine odšteli, ne bodo prodali. Pri tem so za cel paket nepremičnin plačali približno 11 milijonov evrov, za kvadratni meter zgrajenih stanovanj pa v povprečju nekaj več kot 1000 evrov.

Sklad se bo sicer na popolne ponudbe odzval v roku 30 dni, ostale lastnike stanovanj pa bo v 15 dneh pozval k dopolnitvi ponudbe. Kot je razbrati iz pisanja sklada, se bo z lastniki stanovanj, ki bodo za sklad zanimiva, o ceni odkupa skušal še pogajati, ostale pa bo zavrnil. Naslednje odpiranje ponudb bo predvidoma potekalo 20. julija letos.

Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj

NEPREMIČNINE MARIBOR

Wednesday, 13 June 2012

Črnograditeljski zakon bolj za Janšo kot Jakliča - NEPREMIČNINE

Ker predlagana novela zakona o graditvi objektov precej poenostavlja legalizacijo črnih gradenj, smo pri najbrž dvema izmed najbolj znanih črnograditeljev v državi, Marko Jakliču in Rajku Janši, hoteli izvedeti, kaj predlagana zakonodaja pomeni za njune nezakonito zgrajene objekte.

Po tem predlogu bi bilo mogoče v roku enega leta uzakoniti objekte, grajene pred 25. junijem 1991, tiste, ki so bili postavljeni na podlagi lokacijskega dovoljenja pred 1. januarjem 2003, ter objekte, ki so bili obnovljeni do tega datuma, a so bili zgrajeni brez ali z dokumenti pred osamosvojitvijo.

Direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič ima v Selu pri Polhovem Gradcu na črno obnovljeno "domačijo" z dvema, prav tako nezakonito zgrajenima gospodarskima objektoma. Po odločbi inšpektorata bi moral kmetijo porušiti že 15. maja letos, a tega ni storil. Jaklič je sprožil tudi upravni spor in dvakrat zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar mu je ljubljanska upravna enota izdajo zavrnila. "Gradbeno dovoljenje pričakujem vsak dan, saj je ministrstvo že pred dvema mesecema odločilo, da ljubljanska upravna enota ni ravnala pravilno, ko ni izdala gradbenega dovoljenja. Skratka, moj primer ne potrebuje nikakršne spremembe zakonodaje, saj sem le obnovil 150 let staro kmetijo," je dejal Jaklič.

Podjetnik Rajko Janša, brat predsednika vlade Janeza Janše, ima nezakonito zgrajeno hišo v Plešivici pri Žalni že več kot 17 let. Za to stavbo, ki stoji deloma na njivi, deloma travniku, je nekdanja urbanistična inšpekcije že leta 1995 izdala odločbo o rušitvi, saj je bilo za zgradbo pridobljeno le lokacijsko dovoljenje, ki je kasneje prenehalo veljati. Hiša še danes stoji, premierjev brat pa gradbenega dovoljenja še ni pridobil, menda pa mu je uspelo hišo priključiti celo na kanalizacijo, čeprav za nezakonite gradnje to ni dovoljeno.

Janši, sicer članu izvršilnega odbora grosupeljske SDS, smo tako prek strankine območne enote kot uradne službe za odnose z javnostmi SDS poslali vprašanja glede predlagane zakonodaje, a odgovorov nismo prejeli. Glede na to, da je Janša hišo začel graditi na podlagi lokacijskega dovoljenja, kar zajema tudi novela zakona, bi svojo hišo ob morebitnem sprejetju nove zakonodaje verjetno lahko legaliziral.

Vir: Dnevnik, Jan Konečnik

EPREMIČNINE MARIBOR

Vlada pospešeno in napol v ilegali spreminja tudi prostorsko zakonodajo - NEPREMIČNINE

Poleg zakona o kmetijskih zemljiščih se vlada pospešeno loteva tudi spreminjanja prostorske zakonodaje. Pripravila je namreč dve zakonski noveli - o graditvi objektov ter o prostorskem načrtovanju - in zaradi hitenja pri sprejemanju z obema znova izzvala kritike strokovne javnosti. Strokovnjaki, pristojni za prostor in gradnjo objektov, vlado predvsem pozivajo, naj v pripravo zakonskih rešitev vključi organizirano strokovno javnost, in to na način, ki pritiče demokratični družbi.

Ena takih organiziranih strokovnih javnosti je skupina strokovnjakov Odgovorno do prostora!, ki je v pismu ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču med drugim zapisala: "Gradnja objektov, nakup nepremičnin in njihova raba so v Sloveniji dražji in bolj tvegani kot v primerljivih evropskih državah. Med razlogi za takšno stanje je tudi vztrajno zavračanje strokovnih opozoril o tem, da so praktično vse spremembe predpisov nedomišljene in zato težav ne odpravljajo. Zlasti preslišano je vedno znova opozorilo, da je treba predloge sprememb zakonodajnih rešitev najprej preizkusiti glede pričakovanih učinkov."

Vlada je včeraj na svoji spletni strani objavila predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju, ki naj bi jo državni zbor - kot večino zakonov aktualne vlade - obravnaval po skrajšanem postopku. S tem naj bi preprečili težko popravljive posledice za delovanje države, saj naj bi spremenjeni zakon pospešil pripravo novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) in s tem posledično tudi investicije. Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 namreč določa, da bi morale vse občine do konca leta 2009 sprejeti nove OPN, a jih je to doslej storilo manj kot 20 odstotkov. Krivci za to naj bi bili tako odločevalci na ministrstvih kot tudi neustrezna prostorska zakonodaja.

Toda v skupini Odgovorno do prostora! menijo, da so pričakovanja vlade in županov po skrajšanju postopkov priprave OPN neutemeljena. Dolgotrajnost postopkov je namreč po njihovem posledica mnogokrat neučinkovitega, samovoljnega, neargumentiranega in zbirokratiziranega usklajevanja interesov v prostoru, predlagana novela zakona pa teh težav ne odpravlja. Po mnenju strokovnjakov bi bile potrebne predvsem vsebinske spremembe na področju urejanja prostora, saj so pri pripravi občinskih prostorskih aktov težave tudi zato, ker v Sloveniji nimamo temeljnih meril urejanja prostora, kot so definicije, kaj je naselje, kaj gradbena parcela, kaj razpršena poselitev in kaj razpršena gradnja.

Odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč ostajajo


Koalicijske stranke so si premislile in odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč vendarle ne bodo odpravile. To so namreč nameravale storiti z novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo v parlamentarni postopek vložile stranke SDS, DL, NSi in DeSUS. Virantova lista in člani upokojenske stranke so si kmalu po vložitvi zakona pod težo pritiska stroke in javnosti premislili in popolne odprave odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ne podpirajo več, včeraj popoldan pa so morali v to privoliti tudi v SDS - stranki, ki je vodila kampanjo proti odškodninam. A bodo te po naših informacijah v prihodnje bolj simbolične. Bile naj bi precej nižje kot doslej, za nameček naj bi jih odmerjali le za zemljišča, ki imajo bonitetni razred 50 ali več. Koalicijske stranke naj bi danes vložile dopolnilo k zakonu o kmetijskih zemljiščih s takšno vsebino, vlada pa naj bi poleg tega sprejela uredbo o trajno varovanih kmetijskih zemljiščih.

Vir: Finance, (tat)

NEPREMIČNINE MARIBOR

Emonika oživljena. Ali bodo to Janševe Stožice? - NEPREMIČNINE

Iz pepela vstaja 350-milijonski nepremičninski projekt Emonika. Bo ta bolj premišljen in finančno vzdržen, kot so Stožice? Minister Černač z njim napoveduje zagon gradbeništva.
Projekt gradnje potniškega centra v Ljubljani Emonika - začet je bil v času prve vlade Janeza Janše - spet oživljajo. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač naj bi še letos poskrbel za izdajo vseh gradbenih dovoljenj. Kdo bo financiral od 303 do 356 milijonov evrov vreden projekt in kako bo preprečil, da ne bomo dobili še enega »projekta Stožice«? Brez kohezijskih sredstev se gradnja očitno ne bo začela.

Leta 2007 je bilo med madžarskim Trigranitom , enim izmed največjih evropskih razvijalcev projektov (developerjem), in Slovenskimi železnicami podpisano javno-zasebno partnerstvo za gradnjo Emonike, ljubljanskega potniškega centra z novo železniško in avtobusno postajo, 107 metrov visoko poslovno stolpnico, hotelom in trgovskim središčem. Prvi načrti Emonike so bili narejeni leta 2006, nato pa dvakrat popravljeni (leta 2009 in lani). Tako se je tudi odmikal rok izvedbe. Po zadnjih informacijah iz Trigranita naj bi bila prva faza, gradnja javnega dela (železniške in avtobusne postaje), parkirišč in trgovskega središča končana konec leta 2014. Poleg finančne krize je bilo največ zapletov s postavitvijo podpornih stebrov, ki bi omogočili poznejšo poglobitev železnice. Trigranit v svojih dokumentih omenja, da se je zaradi drugačne pozicije podpornih stebrov naložba podražila za 12 milijonov evrov, dodatnih pet milijonov evrov pa zaradi pogojev poglobitve - načrt predvideva poglobitev železniških tirov. Skupaj se je javni del po Trigranitovih študijah podražil za 44 milijonov evrov. Gradnja železniške postaje naj bi namesto 11 milijonov evrov stala 44 milijonov evrov, ob tem se je zvišal tudi komunalni prispevek, z 21 na 32 milijonov evrov. Zdaj Trigranit in Slovenske železnice od vlade pričakujejo posredovanje, da bi se naložba nadaljevala.

Februarski ministrski sestanek ...

Februarja letos, torej v mesecu nastopa nove vlade, je po naših virih na finančnem ministrstvu potekal sestanek, z namenom ugotoviti stanje projekta. Predstavniki Trigranita in ministrstev (v vlogi svetovalke je bila tudi Nevenka Črešnar Pergar) so razpravljali o dveh možnostih: in sicer, ali bi bilo mogoče za projekt črpati evropska kohezijska sredstva ter o možnosti vstopa ministrstva za infrastrukturo in prostor v javno-zasebno partnerstvo (namesto Slovenskih železnic, ki so ob Trigranitu zdaj triodstotne lastnice podjetja Emonika). Ideja je bila, da bi ministrstvo vstopilo samo v delu, ki se nanaša na javno železniško infrastrukturo v lasti države, in da bi se pogodbeno zavezalo, da bi krilo stroške, ki bi nastali zaradi morebitnih prihodnjih sprememb zakonodaje oziroma pogojev gradnje. A že takrat naj bi ugotovili, da vlada oziroma ministrstvo nima denarja za vstop v partnerstvo. Že letos bi bilo treba s proračunom zagotoviti 12 milijonov evrov za rekonstrukcijo tirnih naprav na železniški postaji, še dodatna sredstva pa bi bilo treba zagotoviti v državnih proračunih 2013 in 2014 za gradnjo železniške postaje.

... aprila spet sestanek

Ista ekipa se je sešla še dva meseca pozneje, ko sta bili na mizi spet dve možnosti, ki ju je predstavil Trigranit. Po prvi bi se zgodile spremembe obsega projekta oziroma tehničnih pogojev (zlasti v zvezi s podpornimi stebri), kar bi pocenilo investicijo. Druga možnost pa je, da poskuša vlada najti denar pri bruseljskih kohenzijskih skladih. Konec maja pa sta izvršni direktor Emonike Csabo Toth in direktor Slovenskih železnic Dušan Mes še enkrat pisala ministru Černaču in ga prosila za pridobitev kohezijskih sredstev. Temu je prejšnji teden sledil še obisk visoke delegacije Trigranita pri premieru Janezu Janši, ki je izrazil podporo projektu.

Černačevo ministrstvo: Emoniko podpiramo!

Na finančnem ministrstvu so nas včeraj odslovili brez odgovorov: »Projekt Emonika ne sodi v naš resor, obrnite se na pristojno ministrstvo.«

Na ministrstvo za infrastukturo in prostor Zvonka Černača smo tako včeraj naslovili vrsto vprašanj, med drugim:

  • ali se je minister Černač res zavezal, da bo še letos poskrbel, da bodo Emoniki izdana vsa gradbena dovoljenja;
  • koliko bo po zadnji različici za projekt Emonika dala - če sploh kaj - država iz proračunskih virov;
  • ali lahko zagotovite, da ta projekt po zgledu ljubljanskega projekta Stožice ne bo postal nova težava domačih bank, in kako boste to preprečili?

Odgovorili so le: »Ministrstvo in vlada nista neposredno udeležena pri projektu Emonika in tega tudi v prihodnje ne načrtujemo. Projekt je zastal po tistem, ko se je spremenil načrt mestne občine Ljubljana (MOL) zaradi zahteve po poglobitvi tirov, deloma pa tudi zaradi tega, ker se je občutno spremenila višina komunalnega prispevka, ki jo je določil MOL. Po naših informacijah so zdaj te stvari urejene, tako da je od investitorja odvisno, kdaj bo pridobil gradbeno dovoljenje.« Dodali so še: »Projekt Emonika je pomemben ne samo za mesto Ljubljana, temveč za celotno državo, saj odpira nove investicijske možnosti, zato ga na ministrstvu podpiramo.« Po naših virih se računa, da bi projekt zagnal predvsem gradbeno panogo in prinesel okoli dva tisoč delovnih mest.

Informacije, da se je minister Černač »zavezal«, da bo še letos poskrbel za izdajo gradbenih dovoljenj, niso zanikali. Prav tako niso podrobneje komentirali razlik s projektom Stožice.

Kje je projekt zdaj in kaj sledi?

Po naših informacijah je stanje tako:

1. Možno je preoblikovanje družbe Emonika v tri projektne družbe: družba Retail bi vodila razvoj, zgradila in tržila komercialni del projekta (nakupovalno središče ...) skupaj z javnim logističnim delom; družba Office bi vodila razvoj ter zgradila in tržila poslovno stolpnico, družba Hotel pa bi vodila razvoj, pridobila zemljišča ter zgradila in tržila stanovanjski in hotelski del potniškega centra Ljubljana. V vseh treh družbah bi lastniška sestava ostala enaka: 97 odstotkov Trigranit in tri odstotke Slovenske železnice.

2. Minister Černač je odgovoren, da bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja končan še letos.

3. Naredila se bo revizija finančne konstrukcije projekta - ta se zdaj giblje med 303 in 356 milijoni evrov. Pri reviziji se na eni strani upošteva zvišanje stroškov; po oceni Emonike so se namreč ti zvišali za 134 milijonov evrov (62 milijonov zaradi spremembe temeljnega načrta, 44 milijonov zaradi spremembe zakonodaje in 28 milijonov zaradi rasti stroškov razvoja železniške postaje). Na drugi strani pa mora nova finančna konstrukcija upoštevati ukrepe vlade, ki naj bi potencialno projekt pocenili: 40-odstotna olajšava za investicije, 100-odstotna olajšava za vlaganja v razvoj in raziskave ter dejstvo, da naj bi konsolidacija javnih financ znižala stroške zadolževanja.

4. Gradnja naj bi se začela še letos (po prvotnem načrtu bi se morala še v tem četrtletju) in se mora končati do konca 2016. Poskušalo pa naj bi se pridobiti tudi evropska sredstva za javno infrastrukturo.

NLB bi sodelovala »omejeno«

Po pojasnilih izvršnega direktorja Emonike Csaba Totha bodo večino denarja za gradnjo zagotovile banke, ki imajo v Sloveniji podružnice. »Največje slovenske državne banke so pokazale omejeno zanimanje za financiranje,« nam je pojasnil Toth in dodal, da se bodo posojila servisirala iz denarnega toka, ki ga bo ustvarila Emonika. Kakšna je finančna konstrukcija, nam Toth ni želel izdati, nam je pa njegova svetovalka Nevenka Črešnar Pergar zatrdila, da finančna konstrukcija še ni zaprta in da pogovori z bankami še potekajo. Po njenih navedbah bo Trigranit v projekt prispeval 40 odstotkov lastnih sredstev, 60 odstotkov pa bo pomenilo posojilo konzorcija tujih bank. Omenimo, da je tudi ljubljanski župan Zoran Janković sprva napovedoval, da bodo Stožice financirale tudi tuje banke, a v konzorciju, ki je dal Grepu 115-milijonsko posojilo, na koncu ni bilo niti ene banke v tuji lasti.

Poljska Emonika in zagrebške Stožice

Trigranit je podoben projekt kot Emonika februarja letos začel graditi v Poznanju na Poljskem. Prav tako gre za projekt v javno-zasebnem partnerstvu, ki vključuje prenovo železniške in avtobusne postaje ter nakupovalno središče. Projekt je vreden 250 milijonov evrov, od tega pa je 119 milijonov evrov po poročanju Bloomberga prispeval konzorcij poljskih bank: Bank Zachodni WBK , Raiffeisen Bank Polska , Nordea Bank Polska , BRE Bank SA in Hypo NOE Gruppe Bank .

Trigranit je pred kratkim odprl tudi trgovsko središče ob Areni v Zagrebu, kjer je 150-milijonsko posojilo prispeval sindikat šestih bank; skupaj je investicija sicer znašala 244 milijonov evrov. Tudi tu je šlo za javno-zasebno partnerstvo (v konzorciju s Trigranitom je nastopalo gradbeno podjetje Ingra ), zdaj pa organi pregona preiskujejo, kako sta na črnem fondu tedaj vladajoče HDZ Iva Sanaderja pristala dva milijona evrov.

Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan, Monika Weiss

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE