Podjetniki se bodo lahko preselili v novo obrtno cono

Prvo, pod farovškim hribom, bodo začeli urejati jeseni – V njej bo od šest do osem podjetij – V načrtu tudi obrtna cona na območju nekdanje vojašnice na Puščavi.

Za obrtno cono pod farovškim hribom, ki je bila v Šentrupertu predvidena že skoraj pred dvema desetletjema, v preteklosti ni bilo dovolj zanimanja, zdaj so se razmere spremenile in že na začetku prihodnjega leta bo v novi obrtno-podjetniški coni pod gričem s pokopališčem predvidoma stala prva hala za proizvodnjo.

»Ob lanski prvi razgrnitvi novega občinskega prostorskega načrta je bila predvidena možnost, da bi cono ukinili. Vendar so se pojavili investitorji, ki imajo željo po širitvi in zato potrebujejo novo, večjo lokacijo. Razgrnitev je prispevala k povezovanju in h konkretnim ukrepom. Ker za to območje že obstaja zazidalni načrt, ni treba čakati na občinski prostorski načrt in so se tako dejavnosti lahko hitro začele,« je povedal višji svetovalec za okolje in prostor v upravi občine Šentrupert Iztok Kovačič.

Izdelana je že idejna zasnova cone in infrastruktura ter ocena naložbe v komunalno opremo nove cone, ki obsega 23.000 kvadratnih metrov zemljišča v zasebni lasti investitorjev. Selitev načrtuje šest podjetnikov in podjetij, večinoma iz Šentruperta: Intelekta, Ključavničarstvo Marko Koščak, Anton Bartolj, Sintex, TIM-s Robert Lovše in Inpro 22. Naložba v hale je ocenjena na 654.000 evrov, oprema znotraj cone pa na 311.000 evrov. Občina Šentrupert bo zainteresiranim investitorjem pomagala z ureditvijo komunalne in prometne infrastrukture ter pri komunalnem prispevku.

Za gradnjo cone pod farovškim hribom so podjetniki oblikovali konzorcij. Gradbeno dovoljenje za začetek urejanja pričakujejo do jeseni, nato pa bodo lahko začeli graditi. Iztok Kovačič pričakuje, da bi prva hala v novi coni lahko stala že v začetku prihodnjega leta, druge pa v skladu z možnostmi investitorjev.

Vir: Delo, Zdenka Lindič - Dragaš

Slaba likvidnost nepremičninskega trga tepe tudi Jankovića

Letos MOL ni prodal še niti ene večje nepremičnine.

Županu Ljubljane Zoranu Jankoviću prodaja mestnih zemljišč in stavb ne uspeva po načrtih. Včeraj sta propadli prodaji stavbnih zemljišč, ki bi pomembno pokrpali proračunsko luknjo.

Ob zmanjšanih davčnih prihodkih je kot pomemben finančni vir v letošnjem proračunu mestne občine Ljubljana (MOL) določen prihodek od prodaje mestnih nepremičnin. S prodajo zemljišč in stavb naj bi MOL dosegel 58,9 milijona evrov oziroma 17,6 odstotka načrtovanih letošnjih prihodkov.

Rudnik ne zanima trgovcev

Na javno zbiranje ponudb za nakup 18.500 kvadratnih metrov velikega nezazidanega stavbnega zemljišča na Rudniku (pred dvema letoma ga je župan ponujal Ikei ) ni prišla niti ena ponudba. Že decembra je propadla dražba za isto zemljišče, vendar Janković pričakuje, da mu bo zemljišče uspelo prodati nekemu trgovcu v neposrednih pogajanjih. Pri tem cene ne bo spustil pod izklicno ceno, ki znaša 400 evrov za kvadratni meter oziroma skupno 7,4 milijona evrov, zagotavlja. Ni mu uspelo prodati niti 41 tisoč metrov velikega stavbnega zemljišča na Verovškovi, ki ga ima trenutno v posesti Butan Plin . Tam ima namreč polnilnico, medtem ko se je uprava pred nedavnim preselila.

Rekordni iztržek 200 tisočakov

MOL ni uspelo prodati hangarja starega letališča na Letališki (za izklicno ceno 792 tisoč evrov), stavbe na Prešernovem trgu 2 (1,1 milijona evrov oziroma 4.100 evrov za kvadratni meter) in stavbe na Mestnem trgu 15 (2,3 milijona evrov). Še največ je MOL iztržil s prodajo 315 kvadratnih metrov velike hiše na Ciril-Metodovem trgu 15, ki jo je za 200 tisočakov kupil košarkarski trener Jure Zdovc, ki si namerava v njej urediti stanovanje.

Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan

Propadajočo meščansko hišo pri Magistratu je kupil Jure Zdovc

Metodovem trgu 16 je za 200 tisočakov kupil trener košarkarskega kluba Olimpija – Prenoviti jo mora najpozneje v dveh letih – Pri obnovi fasade lahko računa tudi na pomoč MOL.

Novi lastnik 11/12 stavbe na Ciril-Metodovem trgu 16 oziroma petih stanovanj s skupno površino 315 kvadratnih metrov in nekaj skupnih prostorov je košarkarski trener ljubljanske Olimpije Jure Zdovc. Z Mestno občino Ljubljana kot lastnico te nepremičnine je podpisal pogodbo o nakupu kot edini kandidat, ki se je prijavil na njen razpis. Zanjo je plačal okroglih 200.000 evrov, in sicer potem, ko se je lastnik pritličnega gostinskega lokala pod stanovanji Mitasim Bejtulai odrekel predkupni pravici.

Jure Zdovc je z Jožko Hegler, direktorico ljubljanskega stanovanjskega sklada in pooblaščenko MOL, pogodbo podpisal že 14. aprila, in sicer za dobra dva tisočaka višjo ceno, kot je znašala izhodiščna cena (197.763 evrov), včeraj pa je potekel tudi rok, ko je moral denar tudi nakazati. Pri tem je dolžan plačati še davek.

Zdaj Zdovca, ki nam je že pred časom dejal, da bi rad v tem objektu uredil stanovanja zase, otroke in starše, saj se namerava iz Londona preseliti in z družino zaživeti v Ljubljani, čaka še ogromno dela, da propadajoči objekt tudi primerno uredi. S podpisom pogodbe se je namreč zavezal, da bo v nadaljevanju propadajoči objekt prenovil v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji, in sicer najpozneje v dveh letih od dneva podpisa. Če tega ne bo storil, ga čaka pogodbena kazen, ki pa ne more preseči 20 odstotkov vrednosti kupnine. Ker je ta znašala 200.000 evrov, mu ob nespoštovanju določil grozi 40.000 evrov kazni in deset mesecev po izteku dveletnega roka še razdrtje pogodbe. MOL bi mu v tem primeru vrnila le neobrestovano kupnino, znižano za pogodbeno kazen, povračila dotedanjih vlaganj pa bi mu priznala le do višine dejanskih stroškov, ki so koristni za občino.

Po drugi strani pa se lahko do 2. junija letos prijavi na javni razpis za sofinanciranje »obnove stavbnih lupin v okviru akcije Ljubljana – moje mesto v letu 2011 in naslednjih letih«, za izvedbo katere je MOL predvidela milijon evrov. Če bo izpolnjeval razpisne pogoje, ga bodo uvrstili na prednostni seznam, pri čemer pa bi se moral uvrstiti na prvega, saj bodo tistim z drugega denar iz mestne blagajne dajali šele leta 2012 ali pozneje, on pa bo moral stavbo prenoviti najpozneje do konca aprila leta 2012. Koliko bo znašal sofinancerski delež MOL, nam za zdaj niso odgovorili, po veljavnih pravilih pa je ta lahko 25-, 33-, ali 50-odstoten, odvisno pač od stopnje spomeniške zaščite posamezne stavbe ali območja. Piše pa še, da je pri »zahtevnejših naložbah« lahko delež sofinanciranja določen tudi drugače. Pri tem bi lahko za pokritje svojega deleža pri obnovi stavbne lupine na ljubljanskem stanovanjskem skladu zaprosil celo za posojilo.

Za zdaj še ne razrešena zadrega pa je, da Zdovc ne bo imel lastnih parkirnih prostorov. Nanje bo moral čakati najverjetneje do zgraditve podzemne garaže pod bližnjo glavno ljubljansko tržnico, saj jih v soseščini primanjkuje že za obstoječe lastnike hiš.

Vir: Delo, Janez Petkovšek

Poslovna stavba kot infrastruktura udobja

Kristalna palača bo najvišja poslovna stavba v Sloveniji s poudarjenim udobjem bivanja.

Iz pred letom dni položenega temeljnega kamna na zahodnem robu ljubljanskega BTC , natančneje med halo A in poslovnim nebotičnikom, že vidno raste 20-nadstropna Kristalna palača, ki bo ob dograditvi prihodnje leto s svojimi 90 metri najvišja in najsodobnejša poslovna stavba v Sloveniji. Poleg višine bo novo poslovno palačo odlikovalo še nekaj prestižnih lastnosti, ki bodo tako v arhitekturi, okoljskih standardih kot ustvarjalnem in bivanjskem udobju presegla pričakovanja in zahteve njenih uporabnikov. Energetsko varčna Kristalna palača bo poleg poslovnega središča v svoji notranjosti ponudila prostor še trgovskemu in wellness delu s SPA centrom, estetsko medicinskemu centru ter raznovrstnim lokalom z restavracijami in bari.

Fasada, ki ni le za okras

Naročniki današnjih poslovnih nebotičnikov ne lovijo samo višinskih rekordov, učinkovitost investicije se ne meri več zgolj s ceno gradnje, ampak tudi s stroški obratovanja, pri katerem je zelo pomembna energetska učinkovitost. Pri načrtovanju Kristalne palače smo južno fasado izkoristili za sončno elektrarno. S tem smo pokazali možnosti oblikovanja fasade, ki ni več le pasivna obloga in strošek za investitorja, ampak produktivna naložba, arhitekt Denis Simčič pojasnjuje argumente, s katerimi sta s partnerjem Branetom Smoletom iz biroja Atelje S prepričala investitorje, da so na natečaju izbrali prav njune idejne rešitve.

Stavba za ublažitev stresa

Ko smo snovali Kristalno palačo, smo sledili izsledkom analize zahtev in pričakovanj sodobnega poslovneža ter tako ustvarili arhitekturo, ki mu je v podporo pri doseganju vse višjih kariernih ciljev, razlaga arhitekt Simčič. Kot pravi, delovno okolje s fleksibilnimi prostorskimi rešitvami spodbuja ustvarjalnost, s spremljevalnimi programi pa se blažijo učinki stresnega urnika. Večnamenskost poslovnih stavb je danes nuja. Naš koncept temelji na osnovni poslovni namembnosti, ki bo v Kristalni palači naselila okrog tisoč ljudi, dopolnjuje pa jo spremljevalni program, ki ga imenujemo infrastruktura udobja, pravi sogovornik. Kot poudarja, mora poslovna stavba omogočiti polno življenje podjetja, ki bo v njej našlo svoj dom. Wellness s popolno ponudbo nege telesa, kulinarični program z raznovrstno ponudbo prehrane, trgovski program, ki omogoča tudi družabne prireditve, in konferenčna dvorana se podporno medsebojno povezujejo in celostno zadovoljujejo potrebe podjetja in poslovneža.

Materiali sedanjosti in prihodnosti

Čeprav bo Kristalna palača že tako najvišja poslovna stolpnica v Sloveniji, sta jo arhitekta zasnovala tako, da se zdi še višja, kot v resnici je. To sta dosegla s premišljenim oblikovanjem njenega telesa, ki se proti vrhu zožuje in s poudarjenimi vertikalnimi linijami in skoraj neopaznimi horizontalnimi delitvami višino navidezno podaljšuje.

Pri Kristalni palači uporabe stekla izhaja iz premisleka, kako ustvariti spreminjajočo se podobo stavbe. Nagib fasade proti nebu poudarja spreminjajoči se značaj stekla, ki bo ob vsaki svetlobi in vremenu drugačne barve in sijaja. Steklo je pač material, ki ga bomo zaradi svetlobe vedno našli na fasadah. Mogoče so sicer kombinacije z drugimi materiali ali ustvarjanje likovnih učinkov s senčili, ki so posebno aktualna zaradi energetske učinkovitosti. Je pa tehnologija stekla danes tako napredovala, da omogoča ustrezno zaščito pred pregrevanjem tudi brez senčil, pojasnjuje sogovornik. Po njegovih besedah je gradnja takega objekta zahtevna. Pri projektiranju nismo prepisovali vzorcev, ampak smo iskali nove konstrukcijske in tehnološke rešitve. Nagnjena steklena fasada, lom fasade, stebri, nagnjeni v dveh ravninah, ki oblikujejo monumentalno vhodno vežo Kristalne palače, več kot dva tisoč kvadratnih metrov zelenih površin na strehi nizkega trgovsko-gostinskega dela in zasteklitev v polni višini prostorov so velik projektantski in izvajalski izziv, je še povedal Denis Simčič iz biroja Atelje S.

Vir: Finance

Najemnine poslovnih prostorov nižje za 15 do 20 odstotkov.

V Ljubljani je ponudbe poslovnih prostorov tako za oddajo kot prodajo izjemno veliko. Prodajne cene novih prostorov so nižje od dva tisoč evrov za kvadratni meter, najemnine pa so okoli 12 evrov za kvadratni meter. Vse cene so brez davka na dodano vrednost. Povpraševanja po najemu poslovnih prostorov je v Ljubljani dovolj. Predvsem lani se je opazno okrepilo. Veliko podjetij je namreč ugotovilo, da je ponudba velika, tako da veliko podjetij s selitvijo pridobi optimalne poslovne prostore in zniža njihove stroške, pravi Marko Kocutar, direktor nepremičninske družbe Property .

Lastniki ponujajo več za manj denarja

Kocutar pravi, da po najemu poslovnih prostorov trenutno največ povprašujejo podjetja, ki že poslujejo v poslovnih objektih, vendar želijo znižati najemnino, saj menijo, da za te prostore plačujejo preveč. Pomembno vlogo pri selitvah ima tudi pomanjkanje parkirnih prostorov, pa tudi morebitna sprememba prometnih tokov. Najemodajalci, ki so se hitro odzvali, so lani zadržali najemnike tako, da so izboljšali kakovost prostorov in jim na voljo dali dodatne površine, ob tem pa so najemnino znižali za 10 do 20 odstotkov.

Iščejo se lokacije znotraj obvoznice

Dobra lokacija v Ljubljani pomeni, da leži znotraj obvoznice, ob vpadnici, zagotovljeno pa mora biti tudi parkiranje po primerni ceni. Zaželena je bližina restavracije za prehrano zaposlenih in da je na lokaciji tudi v obdobju povečanega prometa še vedno mogoč dostop ali odhod v več smereh, razlaga Kocutar. Večina podjetij išče poslovne prostore v novih ali vsaj novejših poslovnih stavbah. Predvsem je postalo zelo pomembno, da je objekt energetsko učinkovit, da je mogoče mikroklimo v prostorih prilagajati potrebam zaposlenih, stroški morajo biti merljivi s kalorimetri oziroma števci. Najemniki se vse bolj izogibajo pavšalnemu obračunavanju stroškov. V zadnjem času je zelo pomemben tudi širokopasovni dostop do interneta. Optika je danes že nujna. Največ povpraševanja je po zaključenih enotah velikosti 100 do 200 kvadratnih metrov neto pisarniških površin. Tuja podjetja velikokrat sama določijo razporeditev prostorov ter tako optimizirajo delovni proces. V takšnih primerih velikokrat najamejo prostore, ki so izdelani do četrte gradbene faze in jih je treba dokončati ali preurediti, razlaga Marko Kocutar. Preureditev večinoma prevzame lastnik prostorov, najemnik pa se zaveže, da bo prostore najel za najmanj pet let. Povpraševanja po zelo velikih površinah je manj, tudi najemniki so praviloma zahtevnejši in pričakujejo dodaten popust pri ceni.

Velika večina prostore najema

Trenutno se večina podjetij odloča za najem poslovnih prostorov, bistveno manj je tistih, ki se odločijo za nakup. Tri četrtine podjetij prostore najema, le četrtina jih poslovne prostore kupuje, opaža Kocutar. Prodajne cene poslovnih prostorov v Ljubljani so nižje od dva tisoč evrov za kvadratni meter, brez davka na dodano vrednost. Ta meja je še sprejemljiva za kupce, vse, kar je dražje, pa je zelo težko spraviti v promet. Prostori v TPC Rudnik na Jurčkovi se tako denimo prodajajo po 1.675 evrov za kvadratni meter, vendar jih je treba še dokončati. Končani poslovni prostori v poslovnem objektu Imparo pa stanejo 1.920 evrov.

Pazite na tekoče stroške

Ljubljana v preteklosti ni imela kakovostnih poslovnih zgradb, zato je mnogo podjetij poslovalo v zasilnih in prilagojenih prostorih, kjer so morali sprejeti kopico kompromisov. Tako je veliko primerov, ko so podjetja prostore, ki so bili prvotno namenjeni skladiščem, preuredila v pisarne ali pa so prostore z visokimi stropi preurejala z izdelavo dodatne etaže. Poslovne stavbe se med seboj lahko zelo razlikujejo po tekočih stroških, ki jih mora najemnik plačevati skupaj z najemnino. Pri tem gre predvsem za energetsko neučinkovite stavbe, katerih dejanski stroški se pokažejo šele takrat, ko jih najemnik že uporablja. Pri drugih stroških ima pomembno vlogo tudi upravnik objekta, ki velikokrat narekuje cene obratovalnih stroškov, kot so čiščenje skupnih prostorov, recepcija in varovanje, pa tudi običajni stroški so lahko od stavbe do stavbe zelo različni.

Začnejo se pri 11 evrih

Kot pravi Marko Kocutar, znašajo najemnine poslovnih prostorov v Ljubljani okoli 12 evrov za kvadratni meter neto pisarniške površine. Višina najemnine je odvisna tudi od števila parkirnih mest v objektu oziroma ob njem. Če je parkiranje v neposredni bližini brezplačno, je cena kvadratnega metra lahko tudi nekoliko višja. Tak primer so tri enote TPC Rudnik za Leclercom, kjer so parkirni prostori brezplačni, možno pa je tudi neomejeno brezplačno parkiranje v neposredni bližini. To dejstvo je velika prednost, saj ravno parkiranje velikokrat zahteva velik dodaten strošek. Mesečna najemnina v tem objektu na Rudniku znaša 13 evrov na kvadratni meter, objekt pa je v zadnjem času že skoraj zaseden. Zelo zanimiv poslovni objekt se gradi tudi na Šlandrovi cesti v Črnučah. Stavba je lepo vidna s črnuške štiripasovne vpadnice, dokončana pa bo še pred poletjem. Najemnina za kvadratni meter v tem objektu znaša 12,9 evra za kvadratni meter, kar je dokaj realna cena za takšno novogradnjo na tej lokaciji. Ravnokar pa se je začel tržiti poslovni objekt Imparo na Viču, ki je nadaljevanje poslovne stavbe Antaro na Leskoškovi. Objekt bo dokončan v začetku prihodnjega leta, predvidena najemnina pa bo med 11 in 12 evri za kvadratni meter.

Vir: Finance

Na francoski obali so prodali novo najdražjo vilo na svetu, ki jo je kupil neznani Rus

Neznani Rus je na francoski Azurni obali za vilo Leopolda odštel 500 milijonov evrov, kar je skoraj sedemkrat več od prejšnje najdražje vile, ki jo je v Londonu kupil Indijec Lakshmi Mittal. Prodana vila je bila v lasti Lily Safra, vdove v Monaku leta 1999 ubitega libanonskega bankirja Edmonda Safra.

Exclusive luxury Villa "Dream" in Ljubljana (Ljubljana - Slovenia). - 3.0 m€

Rekordna cena vile je samo še potrdila strah lokalnih prebivalcev, da je ruska invazija na Azurno obala, ki poteka že vse od leta 1990, ušla iz nadzora. Po besedah nepremičninskih agentov si za ruske stranke sploh ne upajo več ponujati naložb cenejših kot 100 milijonov evrov, ker jih to ne zanima, agencije pa izgubijo bogato stranko. Nakup vile je že zanikal Roman Abramovič.

vir: www.finance.si

Kako kupiti stanovanje ali vile v Franciji, Italiji in Grčiji

Kljub dejstvu, da je cene v Španiji, Italiji in Grčiji, kot je, res, in življenjski standard precej višji od Turčije ali Bolgarije, je sredozemski obali vedno uživala z našimi rojaki v veliko povpraševanje.

Kako kupiti stanovanje ali vile v Španiji, Italiji in Grčiji še vedno v sončnem držav - držav članic EU, je smiselno, ne samo sprostiti, ampak tudi za učenje in delo, poročila NEWSru, nudi strokovno svetovanje na nepremičninskem trgu v teh državah.

Exclusive Luxury Villa in Orvieto (Umbria - Italy). - 6.000.000 €

Španiji izbira nepremičnin tu je velik in zelo raznolika. Poleg tega lahko tujci razmeroma lahek zaslužiti hipoteko. Poleg tega, pod ugodnimi pogoji.

V Španiji, rekordno nizko za evropske obrestne mere - le 6% na leto, in se lahko denar ustvarite do 30 let. Hkrati pridobiti stanovanjske takoj postane last kupca, in ne obdrži banka do posojil, kot je to pogosto dogaja v drugih državah.

Cene nepremičnin v večini sončnih evropski državi nenehno narašča, vendar tudi ta ni odvrnila veliko kupcev. Na prvem mestu, saj je kljub hitri rasti, še vedno nižja kot v mnogih evropskih državah.

Povprečni strošek na kvadratni meter stanovanj v državi, v trenutku, ko je 2,4 tisoč EUR. Apartmaji v mirnem mestu ob morju na tretjem obala je mogoče kupiti za 1,5 evrov na kvadratni thousand. In v Madridu, Barceloni, cene so v Moskvi - 6-7 tisoč evrov na kvadratni 1. meter .

Izbira mesta za nakup nepremičnine v Italiji, nenavadno veliko: lahko je Sardinija, Sicilija, Rim, Neapelj, Firence, Milano, kot tudi alpskih letovišč ali majhnih mest ob morju.

"Za tiste, ki raje zgodbo bolje odločijo za nepremičnine, v severnih regijah, - generalni direktor Agencije za Real Estate Alla Zotov. - Ima veliko kulturnih vrednot, spomenikov in muzejev. Ampak nekdo bolj primerni jugu države, nizajo majhna mesta.

V drugem primeru pa bo izbira nekoliko širše, v resnici v zgodovinskem delu večina zgradb kulturnega pomena, in to pomeni, da bodo stroški bistveno dražje in zahtevajo ustrezno oskrbo, ki je tudi stanejo precej peni.

Znamka premoženja v Italiji - ni bilo enostavno. Vsi dokumenti in postopki prodaje bodo le v italijanščini, tako da brez pomoči rusko govorečih odvetnika ne more storiti, tudi če veš jezik.

Cena širjenja hiš in stanovanj v tej državi zelo visoka - 2,5-8,9 thousand evrov na kvadratni meter, odvisno od lokacije in razred predmeta. Imajo lepo lastnost sekundarnem trgu Italijanski nepremičnin je dejstvo, da pred registracijo vrednostnih papirjev z lastnikom lahko barantajo za svoj najljubši predmet. To je precej pogosta, za Italijo, v mnogih primerih, lahko kupec ceno znižala za 5-10%.

Grški nepremičninski trg ni ponaša veliko število novih zgradb, večinoma je to sekundarna stanovanja. Apartmaji v apartmaju kompleksi, ki so večinoma zgrajene v velikih mestih, kot za obalna območja, in tam vodijo majhne vile in hiše.

"Ko govorimo o ceni grškega hiš je precej težko - specialist trg nepremičnin Maria Sorkin. - Stavbe v bližini morja - je kos tehnike, ki se ne meri v kvadratnih metrih. Vsak predmet je edinstven in ima svoj zgodovinski preteklosti, tako da so cene znotraj območja je lahko zelo različna.

Na primer, tipična hiša mesto v prvi vrstici na območju polotoka Kasandra od 80 kvadratnih metrov stroški približno 200 tisoč evrov, in dolgo časa, saj je novo vilo na istem področju, površino 200 kvadratnih metrov, bo stal 1,6 milijona evrov. In obe ti zneski veljajo. Igra vlogo kakovosti plaže, pogled z balkona, prestiž letovišče vasi in, seveda, zgodovinski del zemlje, na katerem objekt ".

Glede pravne potrditve strani prodaje v Grčiji, vsi stroški so kupec prevzame. V tej državi se bo davka na nepremičnine se zaračuna pavšalni znesek v višini 1% od zemljišč stroški projekta. V prihodnosti, kupci čakajo na letno plačilo davka na lastništvo nepremičnin.

V povprečju, se ta znesek giblje med 300-1 tisoč evrov. Omembe vredno je, da v Grčiji posest nepremičnine ne daje pravice do prebivanja dovoljenje, na primer v Črni gori. To bo bodisi morali odpreti podjetje v državi, ali za izvedbo investicijskih dejavnosti, ali, da pokažejo svoje dohodke, dovolj za popolno skrbijo zase in za njihove družine v drugi državi.

VIR: realt5000.com