Razplet včerajšnje valutne norišnice je bil za slovenske posojilojemalce v frankih precej ugoden: mesečni obroki v evrih bodo prav gotovo nižji. Švicarska centralna banka napoveduje nadaljnje upadanje franka, torej še nižje obroke posojil. Je pa to seveda slaba novica za slovenske izvoznike v Švico, ki posle sklepajo v tamkajšnji valuti.
Švicarska centralna banka (SNB) je včeraj ob desetih dopoldne napovedala, da bo vzdrževala minimalno menjalno razmerje pri 1,20 franka za evro oziroma 0,833 evra za frank. To je bilo približno devet odstotkov nad včerajšnjim valutnim razmerjem med evrom in frankom pred napovedjo SNB. V pisnem sporočilu so ob tem še napovedali, da se bodo za še šibkejši frank vztrajno prizadevali. Ne bomo več dovolili menjalnega razmerja, manjšega od 1,20 franka za evro. To razmerje bomo vzdrževali s skrajnimi napori. Za to smo pripravljeni kupiti neomejene količine tujih valut, so nedvoumno zapisali v sporočilu za javnost. Analitiki verjamejo, da se bodo napovedanega držali. Če ne, bi bila namreč načeta kredibilnost SNB, to pa bi lahko znova spodbudilo špekulante k nakupom frankov in vnovični rasti valute, ki vse resneje načenja konkurenčnost švicarskega gospodarstva. Podoben ukrep je SNB uspešno izvedla že leta 1978, ko so vlagatelji podobno kot danes bežali v varne naložbe, predvsem franke, marke in zlato.
Novih posojil v frankih ne gre pričakovati
"To je seveda zelo dobra novica za posojilojemalce, saj je bilo valutno razmerje med evrom in frankom pred fiksacijo približno deset odstotkov nižje. To pomeni, da se je posojilojemalcem glavnica, merjena v evrih, v enem dnevu zmanjšala za 10 odstotkov," razlaga David Benedek, član uprave NLB . Da bodo zaradi poteze švicarske centralne banke slovenske banke spet začele ponujati posojila v frankih, pa ne pričakuje: To ne bo spremenilo politike. Banke namreč nimamo virov v frankih, hkrati pa prevladuje težnja, da se posojilojemalci zadolžujejo v valuti, v kateri prejemajo prihodke, s katerimi bodo odplačevali posojilo.
Na švicarski frank je po zadnjih podatkih Banke Slovenije (stanje konec februarja letos) vezanih manj kot pet odstotkov ali za 1,75 milijarde evrov vseh posojil nebančnemu sektorju. Najbolj, z 1,26 milijarde evrov, so izpostavljena gospodinjstva; na frank je vrednostno vezana kar petina ali za 1,08 milijarde evrov stanovanjskih posojil, skoraj 70 odstotkov pri bankah s tujimi maticami.
Kam bo odneslo frank?
Ne glede na zadnje ukrepe in napovedi SNB pa je nadaljnja rast franka po mnenju Martina Žvanuta, vodje oddelka trgovanja s strankami v Hypo Alpe-Adrii Bank , odvisna od dogajanja v svetovnem gospodarstvu. Frank še naprej vidi kot varno zavetje, na valutni par evro-frank pa bo po njegovem mnenju vplivalo predvsem dogajanje na evrskem območju. Če se bodo razmere zaostrovale, se bodo pritiski v smeri krepitve franka povečali, umiritev krize pa bi vodila v upad njegove vrednosti. Je pa ob krepitvi franka treba pričakovati nove posege SNB na trgu, dodaja Žvanut.
Tanja Petović iz zakladništva Raiffeisen banke pričakuje nadaljnjo rast evra glede na frank. Ta bo po njenem postopna, za rast pa bo potrebno daljše časovno obdobje. Razlog za nadaljnjo krepitev evra glede na frank vidim v stališču SNB in pripravljenih dodatnih ukrepih. Ta krepitev pa bo počasna zaradi težav, ki jih imajo nekatere članice evrskega območja, pojasnjuje Petovićeva.
Nadstandardne nepremičnine
