Monday 11 November 2013
Potomci Attemsov bodo prejeli gozdove in zemljišča, namesto gradu pa odškodnino - NEPREMIČNINE PTUJ
Zaradi davka na nepremičnine pobrati milijone eurov - NEPREMIČNINE PTUJ
Za nižji davek uredite služnost - NEPREMIČNINE in DAVKI - PTUJ
Nasvet. Če v vaši nepremičnini bivajo sorodniki, lahko s služnostjo znižate nepremičninski davek. Kdo ga plača? Po nižji stopnji davek plača imetnik služnosti, ne pa lastnik stanovanja.
Služnost ni nujno do smrti
OSEBNE SLUŽNOSTI - PRODAJA NEPREMIČNIN - PTUJ
Osebna služnost
Thursday 5 July 2012
Država bo vrnila vplačano odškodnino zaradi pozidave kmetijskih zemljišč - NEPREMIČNINE
Državni zbor bo prihodnji teden glasoval o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo pripravile koalicijske stranke in ki bo lani uvedeno odškodnino za pozidavo kmetijske zemlje močno oklestila - na 5 do največ 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Vseh pet koalicijskih strank je k omenjenemu zakonu vložilo še dopolnilo, ki tistim investitorjem, ki so odškodnino že plačali, daje pravico, da denar (pisno) zahtevajo nazaj, če po spremenjenem zakonu ne bi bili zavezanci za plačilo odškodnine, ali zahtevajo vračilo razlike med plačano odškodnino in odškodnino, ki bo predpisana z novim zakonom.
Koalicijski poslanci so se za takšno zakonsko rešitev odločili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da bi utegnila biti popolna ukinitev odškodnin oziroma njihovo drastično znižanje le leto dni po uveljavitvi ustavno sporno. 14. člen ustave namreč govori o načelu enakosti, ki zakonodajalca veže k enotni in enakopravni obravnavi vseh subjektov, tudi tistih zavezancev, ki so odškodnino že plačali po veljavnem zakonu, a znatno višjo, kot bi jo, če bi za gradbeno dovoljenje zaprosili po sprejetju novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi.
Evidenc ne vodijo
Nenavadno je, da drastično znižanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč podpirajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), ki se je pred letom dni (sicer pod drugim ministrom) borilo za njihovo uveljavitev, in to z utemeljitvijo, da brez njih zakon obstane ali pade in da je to najboljši način za varovanje kmetijskih zemljišč. Koalicijske stranke (z izjemo SLS) so sprva sicer predlagale popolno odpravo odškodnin, a so si zaradi močnega odpora strokovne javnosti nato premislile in se odločile za njihovo znižanje. Toda znižanje bo tako drastično, da se postavlja vprašanje, ali je odškodnine sploh smiselno ohraniti, saj bo birokracija, ki je potrebna za% njihovo odmerjanje in pobiranje, izničila izkupiček.
Po podatkih MKO se je na prehodnem računu integralnega proračuna z odškodninami do včeraj nateklo 4,4 milijona evrov, podatka, koliko tega denarja bo morala država plačnikom vrniti, če bo novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta v predlagani obliki, pa nimajo. Evidenc, za katere objekte in ob kakšnih pogojih je bila odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti, namreč ne vodijo. Na MKO navajajo, da bo po predlagani zakonski ureditvi odškodnina znašala okoli 5, 15 oziroma 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Tudi v prihodnje bo odvisna od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščena posamezna parcela, vendar se bo odmerjala le za gradnjo na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 50, za gradnjo nekaterih objektov (denimo kmetijskih) odškodnine ne bo, poleg tega se ne bo več obračunavala od cele parcele, ampak le za tisti del, na katerem bo stal objekt.
Odškodnina z 12.000 na 600 evrov
Poslanec SDS Robert Hrovat je med nedavno obravnavo novele zakona o kmetijskih zemljiščih na parlamentarnem odboru za kmetijstvo predstavil primerjavo med zdajšnjo in novo zakonsko ureditvijo. Za 1000 kvadratnih metrov veliko parcelo z boniteto zemljišča 60 in velikostjo objekta na njej 140 kvadratnih metrov tlorisne površine je odškodnina doslej znašala 12.000 evrov, po novem bo le 640 evrov. "Povejte mi, kdo ne bi dal 600 evrov za to, da bi gradil na najboljšem zemljišču?" se je ob tem vprašal okoljski strokovnjak dr. Franc Lobnik. Po mnenju dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, koalicija s predlagano spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih javnosti in špekulantom sporoča, da je lov na kmetijska zemljišča povsem odprt. Simončiču se zdi sedanja odškodnina zaradi gradnje na kmetijskih površinah celo prenizka, ne previsoka. "Če vrednost zemljišča po dveh, treh preprodajah s petih ali desetih evrov za kvadratni meter poskoči tudi na 500 evrov, je ogromno prostora tudi za te odškodnine, ki si jih tako ali drugače nekdo potem obračuna," je utemeljil Simončič.
Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar
Monday 18 June 2012
Gradnja nove soseske ni ogrožena - NEPREMIČNINE
Stara Sava. Projekti kljub prodaji Save IP ne bodo propadli, zagotavlja vodja projekta Artur Olaj.
Prodaja Save IP Zavarovalnici Triglav, ki naj bi se zgodila v kratkem, ne bo vplivala na načrte o gradnji poslovno-stanovanjske soseske na območju Stare Save v Kranju, je zatrdil vodja projekta Artur Olaj.
Začetek gradbenih del je namreč prehitela napoved Save, d. d., da bo svoje nepremičninsko podjetje zaradi reševanja finančnih težav prodala Zavarovalnici Triglav, Olaj pa je ob tem zagotovil, da bo "omenjeni projekt – tako kot nekateri drugi – potekal v skladu s predvidenimi načrti tudi pod okriljem novega strateškega partnerja".
Gradnja leta 2014
O revitalizaciji Stare Save oziroma novi poslovno-stanovanjski soseski se govori že več let, gradnjo pa predvidevajo za leto 2014. Veljavni prostorski načrt dopušča okrog 27 tisoč kvadratnih metrov etažnih površin in podzemno garažo, poslovni del pa naj bi zasedal četrtino; predvidenih je sicer 172 stanovanj.
"Interes za stanovanja je"
Sava je že pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje za rušitev opuščenih industrijskih objektov. "Trenutno smo v postopku usklajevanja idejnih projektov. Sledili bosta izdelava projektne dokumentacije gradbenega dovoljenja in priprava gradbišča za gradnjo," napoveduje Olaj, sicer prepričan, da interes na trgu za nova stanovanja obstaja. "Ocenjujemo, da je projekt Stara Sava lahko zanimiv in zelo konkurenčen," pravi.
Ne izključuje pa možnosti, da se bo zaradi zahtev trga in drugih udeležencev v procesu še preoblikoval in prilagajal. Končne vrednosti projekta zato ni mogel oceniti, ravno tako ne, kdaj naj bi bila gradnja končana.
Vir: Zurnal24.si, Iztok Golob
Kaj po preoblikovanju obrtne zbornice z nepremičninami? - NEPREMIČNINE
Odgovora nimajo niti na gospodarskem ministrstvu , kjer po uspelem referendumu za odpravo obveznega članstva v obrtni zbornici pripravljajo spremembe zakona. Te, kot smo poročali pred dnevi, sicer ne bodo v parlamentu sprejete pred letošnjo jesenjo. »Rešitve tega vsebinskega dela novele obrtnega zakona so še v pripravi. Je pa premoženje OZS bilo pridobljeno namensko in ministrstvo bo to pri pripravi zakonskih rešitev upoštevalo,« nam je sporočila Lejla Kogej z ministrstva za gospodarstvo. Statut OZS sicer določa, da je premoženje, ustvarjeno na podlagi članarin in prostovoljnih prispevkov obrtnikov in premoženja, ki ga združujejo člani zbornice, zasebna lastnina.
Primer GZS iz 2006
Knjigovodska vrednost nepremičnin v lasti OZS je na zadnji dan letošnjega maja po podatkih zveze znašala 3.066.331 evrov. Največ so vredni poslovni prostori zveze na Celovški v Ljubljani, kjer je tudi sedež OZS.
Ker odgovorni rešitev še nimajo, smo poiskali primer pri odpravi obveznega članstva v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) leta 2006. Petja Segatin z GZS je pojasnila, da so vse nepremičnine, ki so bile v lasti GZS junija 2006 ob odpravi obveznega članstva, še vedno v lasti GZS. »V skladu z 28. členom ZGZ je GZS skrbnik premoženja do delitve med reprezentativne zbornice,« pojasnjuje Segatinova.
GZS ima še deset stanovanj
Premoženja gospodarske zbornice je sicer veliko več, knjigovodska vrednost nepremičnin je bila na zadnji dan leta 2011 po podatkih Segatinove približno 21 milijonov evrov, »tržna cena pa po pričakovanjih GZS vsaj enaka ali višja od knjigovodske«. GZS ima namreč vrsto poslovnih prostorov, poleg Doma gospodarstva (na Dimičevi 13 v Ljubljani, kjer je sedež GZS) še poslovne prostore po večjih slovenskih mestih (etažna lastnina - poleg Ljubljane še Koper, Nova Gorica, Kranj, Novo mesto, Maribor, Dravograd, Celje, Velenje, Krško, Postojna, Trbovlje, Murska Sobota).
Ob tem imajo še zemljišča ob Dimičevi ulici v Ljubljani ter stavbna zemljišča objektov in deset stanovanj. Počitniške domove ima GZS v Bohinju in Podčetrtku ter na hrvaški obali v Nerezinah in Novigradu.
Vir: Finance, Nepremičnine, Ksenija KorenNEPREMIČNINE MARIBOR