AC ESTATES Ltd.

Thursday 8 September 2011

Evrski obrok posojila v frankih nižji skoraj za desetino

Švicarska centralna banka s posredovanjem na trgu ni pomagala le domačemu gospodarstvu, ampak tudi številnim Slovencem s posojili v frankih.

Razplet včerajšnje valutne norišnice je bil za slovenske posojilojemalce v frankih precej ugoden: mesečni obroki v evrih bodo prav gotovo nižji. Švicarska centralna banka napoveduje nadaljnje upadanje franka, torej še nižje obroke posojil. Je pa to seveda slaba novica za slovenske izvoznike v Švico, ki posle sklepajo v tamkajšnji valuti.

Švicarska centralna banka (SNB) je včeraj ob desetih dopoldne napovedala, da bo vzdrževala minimalno menjalno razmerje pri 1,20 franka za evro oziroma 0,833 evra za frank. To je bilo približno devet odstotkov nad včerajšnjim valutnim razmerjem med evrom in frankom pred napovedjo SNB. V pisnem sporočilu so ob tem še napovedali, da se bodo za še šibkejši frank vztrajno prizadevali. Ne bomo več dovolili menjalnega razmerja, manjšega od 1,20 franka za evro. To razmerje bomo vzdrževali s skrajnimi napori. Za to smo pripravljeni kupiti neomejene količine tujih valut, so nedvoumno zapisali v sporočilu za javnost. Analitiki verjamejo, da se bodo napovedanega držali. Če ne, bi bila namreč načeta kredibilnost SNB, to pa bi lahko znova spodbudilo špekulante k nakupom frankov in vnovični rasti valute, ki vse resneje načenja konkurenčnost švicarskega gospodarstva. Podoben ukrep je SNB uspešno izvedla že leta 1978, ko so vlagatelji podobno kot danes bežali v varne naložbe, predvsem franke, marke in zlato.

Novih posojil v frankih ne gre pričakovati

"To je seveda zelo dobra novica za posojilojemalce, saj je bilo valutno razmerje med evrom in frankom pred fiksacijo približno deset odstotkov nižje. To pomeni, da se je posojilojemalcem glavnica, merjena v evrih, v enem dnevu zmanjšala za 10 odstotkov," razlaga David Benedek, član uprave NLB . Da bodo zaradi poteze švicarske centralne banke slovenske banke spet začele ponujati posojila v frankih, pa ne pričakuje: To ne bo spremenilo politike. Banke namreč nimamo virov v frankih, hkrati pa prevladuje težnja, da se posojilojemalci zadolžujejo v valuti, v kateri prejemajo prihodke, s katerimi bodo odplačevali posojilo.

Na švicarski frank je po zadnjih podatkih Banke Slovenije (stanje konec februarja letos) vezanih manj kot pet odstotkov ali za 1,75 milijarde evrov vseh posojil nebančnemu sektorju. Najbolj, z 1,26 milijarde evrov, so izpostavljena gospodinjstva; na frank je vrednostno vezana kar petina ali za 1,08 milijarde evrov stanovanjskih posojil, skoraj 70 odstotkov pri bankah s tujimi maticami.

Kam bo odneslo frank?

Ne glede na zadnje ukrepe in napovedi SNB pa je nadaljnja rast franka po mnenju Martina Žvanuta, vodje oddelka trgovanja s strankami v Hypo Alpe-Adrii Bank , odvisna od dogajanja v svetovnem gospodarstvu. Frank še naprej vidi kot varno zavetje, na valutni par evro-frank pa bo po njegovem mnenju vplivalo predvsem dogajanje na evrskem območju. Če se bodo razmere zaostrovale, se bodo pritiski v smeri krepitve franka povečali, umiritev krize pa bi vodila v upad njegove vrednosti. Je pa ob krepitvi franka treba pričakovati nove posege SNB na trgu, dodaja Žvanut.

Tanja Petović iz zakladništva Raiffeisen banke pričakuje nadaljnjo rast evra glede na frank. Ta bo po njenem postopna, za rast pa bo potrebno daljše časovno obdobje. Razlog za nadaljnjo krepitev evra glede na frank vidim v stališču SNB in pripravljenih dodatnih ukrepih. Ta krepitev pa bo počasna zaradi težav, ki jih imajo nekatere članice evrskega območja, pojasnjuje Petovićeva.

Vir: Finance, Borza & Denar, Jure Ugovšek, Monika Weiss, Rok Pikon

Nadstandardne nepremičnine

Zemljiška knjiga koliko v resnici za uradni zemljiškoknjižni izpis?

Vrhovno sodišče: Za izpis 67 parcel bo strošek 220 evrov; Ministrstvo: strošek bo 3,28 evra.

V ponedeljkovi prilogi Dela Posel in denar smo objavili zgodbo bralca, ki je iz ene izmed zemljiških knjig v Sloveniji sredi julija dobil informacijo, da bi za želeni overjeni izpis iz zemljiške knjige moral odšteti veliko denarja. Koliko je to, mu ni uspelo izvedeti, na podlagi informacij, ki jih je dobil, pa smo se v članku spraševali, ali bi moral za izpiske plačati 41.000 evrov.

Vprašanje smo v petek naslovili na vrhovno sodišče. Odgovor smo dobili v torek, iz njega pa izhaja, da bi strošek za stranko znašal malo manj kot 220 evrov. A odziv na članek smo prejeli tudi z ministrstva za pravosodje – po njihovem bi strošek znašal 3,28 evra. Bralec je za potrebe stanovanjskega posojila, ki bi ga zavaroval s hipoteko na 67 parcelah, kjer je eden od množice solastnikov, želel pridobiti uradne izpiske.

Izpiskov bi bilo veliko, stroškov pa tudi

Na pristojni zemljiški knjigi so mu na vprašanje o strošku za to sredi julija odgovorili, da bi bilo izpiskov veliko, stroškov pa tudi. Pojasnili so, da zaradi velikega števila solastnikov posamezne parcele en izpisek – narediti bi jih bilo treba 67 – obsega 186 strani. En list stane 3,28 evra, so še zapisali na sodišču. Bi torej stranka morala za izpiske plačati 41.000 evrov?

Obljubljeni odgovor z vrhovnega sodišča je za uporabnika spodbuden. »Stranka bi morala plačati 67 krat 3,28 evra oziroma 219,76 evra. To je za 67 ZK-rednih izpisov. Taksa se namreč računa na overjen izpis, in ne za vsako stran izpisa. Sicer pa ponovno opozarjamo, da stranki ni treba pridobiti overjenega ZK-izpisa (če ga ravno sama izrecno ne zahteva), ker ji stanje preveri notar hkrati pri sestavljanju pogodbenega razmerja ali urejanju njenega zemljiškoknjižnega stanja (vpisovanju pravic v zemljiško knjigo), in torej stranka nima stroškov s sodno takso za zemljiškoknjižne izpise,« so sporočili.

Odziv ministrstva 
za pravosodje

Na članek, objavljen v ponedeljek, so se odzvali na ministrstvu za pravosodje. V pojasnilu navajajo, »da je bila hkrati z novelo zakona o zemljiški knjigi sprejeta tudi novela zakona o sodnih taksah, v delu, ki ureja sodne takse za zemljiškoknjižne postopke.

V skladu s taksno tarifo se za izpisek iz zemljiške ali druge javne knjige, ki jo vodi sodišče, če se ta izda na zahtevo stranke, za vsak list plača taksa v višini 3,28 evra, ne glede na to, koliko strani ta obsega. Pri tem pa je treba poudariti, da beseda list v zakonu o sodnih taksah nima enakega pomena kot stran. Novela ZZK-1 je dokončno odpravila zemljiškoknjižne vložke in posledično tudi evidenčne liste, zato se sodna taksa v višini 3,28 evra zaračuna za posamezen overjeni izpis, ki ga izda sodišče v skladu z drugim odstavkom 198. člena zakona o zemljiški knjigi ne glede na to, koliko strani ta obsega.

Ministrstvo za pravosodje je junija dodatno spremenilo pravilnik o zemljiški knjigi. Pravilnik zdaj omogoča skupne vloge in izpise za vse nepremičnine enega lastnika. Taksa za sestavljeni izpis iz zemljiške knjige (izpisek, na katerem so vse nepremičnine enega lastnika) se ne razlikuje glede na to, ali je oseba izključni lastnik ali solastnik več nepremičnin, za katere hoče izpis. Tako tudi v primeru, ko je oseba imetnik solastninske pravice na več (na primer 100) nepremičninah, lahko pridobi enoten sestavljen izpis iz zemljiške knjige pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču za 3,28 evra.«

Vir: Delo, Gospodarstvo, Milka Bizovičar

Nadstandardne nepremičnine