AC ESTATES Ltd.

Monday 28 February 2011

V Sloveniji 69 odstotkov ljudi živi v samostojnih hišah - NEPREMIČNINE

Med državami članicami EU ima Slovenija največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah - 69 odstotkov, v raziskavi ugotavlja Eurostat. Na ravni Unije sicer 42 odstotkov ljudi živi v stanovanjih, 34 odstotkov v samostojnih hišah, 23 odstotkov pa v vrstnih hišah.

Vrste bivališč, v katerih ljudje živijo, se med državami članicami močno razlikujejo. V dvanajstih državah je najpogostejša vrsta bivališča samostojna hiša, v desetih stanovanje, v petih pa vrstna hiša.

Največji delež prebivalcev, ki živijo v samostojnih hišah, ima Slovenija - 69 odstotkov. Več kot polovica prebivalstva živi v hišah še na Madžarskem (68 odstotkov), v Romuniji (61 odstotkov), na Danskem (58 odstotkov) in Švedskem (51 odstotkov). Več kot polovica ljudi živi v stanovanjih v Latviji (66 odstotkov), Estoniji in Španiji (65 odstotkov), Litvi (58 odstotkov), Grčiji (56 odstotkov) ter na Češkem, v Nemčiji in Italiji (53 odstotkov). Največ ljudi živi v vrstnih hišah na Nizozemskem in v Veliki Britaniji (61 odstotkov) ter na Irskem (58 odstotkov).

Raziskava je pokazala tudi, da vsak šesti Evropejec živi v prenatrpanem stanovanju. Najmanjši delež takšnih je na Cipru (odstotek), Nizozemskem (2 odstotka), v Španiji (3 odstotki) ter na Irskem, v Belgiji in na Malti (4 odstotki), največ pa v Latviji (58 odstotkov), Romuniji in na Madžarskem (55 odstotkov), na Poljskem in v Litvi (49 odstotkov) ter Bolgariji (47 odstotkov).

Eurostat še ugotavlja, da 16 odstotkov Evropejcev živi v bivališču, v katerem pušča streha, 7 odstotkov jih meni, da je njihovo stanovanje pretemno, 4 odstotki živijo v stanovanju brez stranišča, 3 pa brez kopalnice.

Vir: Dnevnik, STA

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !

Dobro je vedeti Oglaševanje nepremičninskih družb - NEPREMIČNINE

Kar nekaj vprašanj smo dobili glede oglasov za nepremičnine. Bralce zanima, ali morajo nepremičninski posredniki navesti natančne podatke o nepremičninah, ali mora biti v oglasu cena, ali je oglaševanje na internetu drugačno kot v tiskanih medijih. Bralca, ki prodaja nepremičnino, pa je zanimalo, ali je res, da agencija ne sme oglaševati z letaki v poštne nabiralnike.

Naj najprej odgovorimo na zadnje vprašanje. Ne. Nepremičninska agencija oglasov s svojo ponudbo ne sme razdeljevati v nabiralnike. To namreč določa 16. člen zakona o nepremičninskem posredovanju.

Drugače pa smo v tej rubriki pred časom o tej temi že pisali. Vendar je glede oglaševanja nepremičnin očitno še vedno veliko nejasnosti. To področje, kot rečeno, ureja 16. člen zakona o nepremičninskem posredovanju. Nepremičninskim družbam (posrednikom in investitorjem) nalaga nekatere obveznosti, nekatere sporne prakse iz časa pred sprejetjem zakona pa prepoveduje. Tako mora nepremičninska družba pri oglaševanju nepremičnine, ki je predmet posredovanja, zagotoviti objavo:

  • cene, lokacije,
  • leta izgradnje stavbe oziroma zadnje prenove,
  • velikosti nepremičnine,
  • firme in sedeža nepremičninske družbe.

To mora zagotoviti v vseh oglasih ne glede na to, ali so objavljeni v medijih oziroma pri drugih javnih objavah v sredstvih javnega obveščanja oziroma na spletnih straneh, v prostorih nepremičninske družbe ali na drugih mestih, kjer je dovoljeno oglaševanje.

Če nepremičninska družba oglašuje prodajo večstanovanjske stavbe, stanovanjsko-poslovne stavbe ali nestanovanjske stavbe z več posameznimi deli, mora zagotoviti objavo:

  • najvišje in najnižje cene kvadratnega metra površine stavbe ali njenega posameznega dela,
  • lokacije,
  • leta izgradnje oziroma zadnje prenove,
  • firme in sedeža nepremičninske družbe.

Če nepremičninska družba navedene stavbe oglašuje na plakatih, podatka o ceni ni dolžna navesti. Če nepremičninska družba oglašuje lastno nepremičnino, mora to v oglasu posebej navesti.

Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator

Wednesday 23 February 2011

V Celju največja rast cen stanovanj - Nepremičnine

Cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Celju je lansko leto v povprečju poskočila za več kot 100 evrov.

Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije so se v Sloveniji cene rabljenih stanovanj ter eno- in dvostanovanjskih stavb v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi s prejšnjim trimesečjem malenkost znižale. V Celju pa je bilo celotno minulo leto v znamenju rasti cen.

Rabljena stanovanja so v zadnjih treh mesecih lanskega leta dosegla najvišjo rast, in sicer za šest odstotkov. Celje je med mesti rekordno tudi na letni ravni, saj je doseglo desetodstotno letno rast cen.

Cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je v lanskem letu v povprečju poskočila za več kot 100 evrov. S tem so se cene rabljenih stanovanj v Celju že precej odmaknile od tistih v Mariboru, s katerimi so bile dolgo časa na približno isti ravni. Zdaj so višje že za skoraj 18 odstotkov.

Stanovanja v Celju dražja kot v Mariboru

Podobno rast je dosegla tudi največja nepremičninska družba na Celjskem, družba Kapitol nepremičnine. "Leto 2010 v naši družbi ocenjujemo kot poslovno uspešno. Opravili smo 28 transakcij več kot v letu 2009. Dobro smo delali tudi v poletnih mesecih, v katerih je sicer doslej veljalo mrtvilo na nepremičninskem trgu.

Cene pri nas prodanih rabljenih stanovanj so v povprečju znašale 1150, novih pa 1500 evrov za kvadratni meter," je povedal direktor družbe Janko Parfant ter dodal, da so najbolj iskana in prodajana še vedno manjša stanovanja s funkcionalno razporeditvijo prostorov.

Po njegovih besedah je na širšem celjskem območju deset kompleksov novogradenj, za katere vlada precejšnje zanimanje in so večinoma polovično že prodana. "V lanskem letu so bila prodana vsa stanovanja v novograjenih kompleksih, ki imajo ugodno lego in razpored prostorov," še pravi Parfant.

Da zanimanje za novogradnje narašča, je potrdil tudi nepremičninski posrednik Darko Fir: "Če gre za kakovostno gradnjo, dobro lokacijo in primerno ceno, je nova stanovanja mogoče dokaj hitro in uspešno prodati."

Lani prodali še enkrat več hiš kot leta 2009

Krivulja cen se je obrnila navzgor tudi pri eno- in dvostanovanjskih objektih. Kot pravi Kapitolov nepremičninski posrednik Jože Zorko, je bilo lani prodanih še enkrat več hiš kot leta 2009, povprečna cena pa je znašala 125.000 evrov. Cene zemljišč, primernih za gradnjo, še vedno znašajo okoli 40 evrov za kvadratni meter.

V družbi Kapitol nepremičnine, ki je tudi partner Mreže novogradenj Slovenije, so na podlagi doseženih poslovnih rezultatov optimistično vstopili v leto 2011. Pričakujejo, da se bo pozitivno gibanje na nepremičninskem trgu nadaljevalo. Večjih novogradenj na Celjskem v letošnjem letu naj ne bi bilo, je pa v sklepni fazi prenova veličastne Vile Savinja v Celju.

Vir: Dnevnik, Lea Komerički

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !

Monday 21 February 2011

V Ljubljani bi lahko vsako leto prodali 500 novih stanovanj - Nepremičnine

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !

Vendar bi morale biti njihove cene vsaj za četrtino nižje in ne bi smele preseči 2.800 evrov za kvadratni meter.

Cene rabljenih nepremičnin se lani niso bistveno spremenile. Analitiki zaznavajo majhen padec. V Ljubljani se pojavlja občutek, da je novozgrajenih stanovanj preveč in se zato ne morejo prodati. Ta občutek je varljiv - preveč je namreč stanovanj, ki si jih populacija višjega srednjega razreda ne more privoščiti. Ponudbe, ki bi bila za ta sloj zanimiva in sprejemljiva, pa je celo premalo.

Akterji na slovenskem trgu nepremičnin v glavnem pritrjujejo zadnji četrtletni analizi cen rabljenih stanovanj, ki jo je sredi februarja objavila Geodetska uprava Republike Slovenije (Gurs). Tako so se cene rabljenih nepremičnin v zadnjem četrtletju prejšnjega leta v primerjavi s trimesečjem prej v povprečju malenkost znižale. V primerjavi z zadnjim četrtletjem 2009 pa se cene niso bistveno spremenile, se je pa nekoliko povečal promet.

Ljubljana spet najdražja

Povprečna cena za kvadratni meter rabljenega stanovanja v tržnih transakcijah je v zadnjem lanskem četrtletju znašala 1.737 evrov, medtem ko je bila v tretjem četrtletju 1.790 evrov. Ob razmeroma majhnem evidentiranem prometu in že značilnem četrtletnem nihanju koprskih cen je primat mesta z najdražjimi stanovanji znova prevzela Ljubljana. Cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja je namreč presegla mejo 2.500 evrov, pod katero je padla v začetku leta 2009, na vrhuncu krize slovenskega nepremičninskega trga.

Promet se je povečal

Po mrtvilu v začetku leta 2009 in hitrem naraščanju prometa v drugi polovici istega leta je evidentirani promet stanovanjskih nepremičnin v letu 2010 iz četrtletja v četrtletje nihal, vendar je ostal na ravneh, ki potrjujejo oživitev slovenskega nepremičninskega trga. V zadnjem četrtletju se je število transakcij s stanovanji na ravni trimesečja povečalo za devet odstotkov, v primerjavi s prvim četrtletjem 2009, ko je bil zabeležen najmanjši promet, pa se je povečalo za 81 odstotkov.

Cene rabljenih stanovanjskih hiš so se v zadnjem četrtletju znižale. Povprečna cena v Sloveniji je znašala 122.615 evrov, kar je približno odstotek manj kot v tretjem četrtletju. V zadnjem četrtÂletju 2009 so stanovanjske hiše v povprečju stale 131.894 evrov.

V Ljubljani predrago in prazno

Frano Toš iz Interdoma pravi, da so sicer v povprečÂju cene, ki jih je objavil Gurs, korektne, vendar pa je iz Gursovega povprečja zelo težko ugotoviti dejansko stanje na trgu. "Stanje je treba ocenjevati po segmentih ponudbe," pravi Toš. "V slovenskem glavnem mestu je v tem trenutku možno brez prevelikih težav prodati najmanj 500 stanovanjskih novogradenj, ki bi bile lokacijsko in po standardu gradnje sprejemljive za segment kupcev iz višjega srednjega razreda.

Vendar bi moral kvadratni meter takšnega stanovanja stati med 2.500 in 2.800 evri. Težava je v tem, da trenutno ni primerne ponudbe, saj se velika večina novogradenj prodaja krepko čez tri tisoč evrov za kvadratni meter," pravi sogovornik. Tega si največji segment kupcev, se pravi srednji sloj, ne more privoščiti, najzahtevnejših kupcev pa ni dovolj in tudi stanovanja ne dosegajo njihovih pričakovanj. Zato ostajajo neprodana.

Toš poudarja, da trenutna ponudba močno presega povpraševanje le pri najdražjih stanovanjih. V Ljubljani je takšnih stanovanj približno 1.200, vsa pa nagovarjajo zelo majhno ciljno skupino kupcev. Po takšnih cenah se teh stanovanja ne da prodati in zato visijo na trgu. "Prav to dejstvo daje občutek, da je stanovanj v Ljubljani preveč," pravi Toš in dodaja, da ponudbe, ki bi zadostila potrebam srednjega segmenta kupcev, praktično ni.

Po njegovem mnenju so takšni projekti ekonomsko uresničljivi, vendar je težava v bankah. Te še vedno v isti koš mečejo vse nepremičninske projekte, tako nasedle kot tiste z zdravimi kalkulacijami. "Banke niso sposobne analizirati posameznih projektov, zato ne znajo oceniti, katere stanovanjske nepremičnine so lahko na trgu uspešne," ugotavlja Toš.

V Mariboru cene še nižje

V Mariboru je povprečna cena padla najbolj. V zadnjem četrtletju je padla za pet, na letni ravni pa za šest odstotkov. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja je v Mariboru 1.160 evrov, kar je pod slovenskim povprečjem.

Na vprašanje, ali in kdaj lahko Maribor doseže slovensko povprečje, Branko Potočnik, direktor mariborske nepremičninske agencije Insa , pravi, da so cene v Mariboru verjetno že dosegle dno, vendar kakšnih hitrih skokov ne pričakuje. Drugače pa so po njegovem mnenju analize in ocene Gursa povsem realne.

"V Mariboru se cene kvadratnega metra starih stanovanj začnejo pri 950 evrih in ne presežejo 1.250 evrov," pravi Potočnik. Druga zgodba je središče mesta, kjer so stanovanja za okoli 20 odstotkov dražja. Vendar Potočnik dodaja, da je razpon cen na teh lokacijah precej večji, vse pa je odvisno od mikrolokacije, velikosti in starosti stanovanja.

Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !

Sunday 20 February 2011

Statistika in nepremičninski trg na nasprotnih bregovih

V letu 2010 nepremičninski trg ni doživel niti večje likvidnosti niti korekcije cen.

V letu 2010 nepremičninski trg ni doživel niti večje likvidnosti niti korekcije cen. Vsaj uradne statistike tega niso zaznale. A pričevanja prodajalcev in kupcev govorijo, da brez občutnih popustov ni poslov.

Uradne statistike so naslednje: geodetska uprava (Gurs) je zaznala, da se je povprečna dejanska prodajna cena kvadratnega metra stanovanja v zadnjem lanskem četrtletju glede na isto lansko obdobje za odtenek povišala (za pet evrov).

Tudi promet s stanovanji je približno na istih ravneh, kot je bil pred letom dni. V četrtem četrtletju 2010 se je sicer povečal za osem odstotkov glede na predhodno četrtletje, kar je običajen sezonski trend. Evidenca trga nepremičnin za januar (stanje 16. februarja) pa kaže, da likvidnost letos spet peša - sklenjenih je pol manj poslov.

Cene novogradenj gor, oglaševane cene dol

Statistični urad (Surs), ki z anketami zbira podatke o gibanju cen novogradenj, je v zadnjem lanskem četrtletju opazil 1,7-odstotno rast cen novih stanovanj v primerjavi s tretjim četrtletjem in štiriodstotno rast v primerjavi z istim predlanskim obdobjem.

Lani je bilo prodanih 1.282 novih stanovanj, medtem ko Banka Slovenije ocenjuje, da so imeli gradbinci sredi minulega leta zalogo 16 tisoč neprodanih novih stanovanj. Po podatkih portala Slonep , ki analizira oglaševane cene stanovanj, pa so se te za ljubljanska stanovanja lani znižale za 1,1 odstotka, v osrednji Sloveniji pa za 5,4 odstotka.

Manjši bolj prilagodljivi

Drugače pa je v praksi. Kupec, ki je pred kratkim kupil novo hišo v predmestju Ljubljane, pravi, da so manjši investitorji zelo prilagodljivi; popuščajo pri ceni in drugih prodajnih pogojih. Končna cena je bila petino nižja od sprva predstavljene, investitor pa mu je na lastne stroške opravil nekaj dodatnih gradbenih del. Večji investitorji po njegovih izkušnjah nimajo takšnega posluha, sploh pa ne pri prodaji stanovanj.

Tudi petinski popust je premalo

Pogovarjali smo še s prodajalcem, ki že leto dni poskuša prodati starejše stanovanje v Ljubljani, veliko 85 kvadratnih metrov. V prvi polovici leta 2010 ga je začel oglaševati po 2.400 evrov za kvadratni meter, vendar zanimanja ni bilo. Potem je ceno spuščal do pozne pomladi in jo spustil na 2.100 evrov. Jeseni se je zanimanje za stanovanje spet povečalo, potem pa umirilo, pravi. Prodal ga še ni, saj zanj želi najmanj dva tisoč evrov za kvadratni meter, a takšnega kupca še ni našel. Če bi stanovanje moral prodati, bi ceno še spustil, a ker se mu ne mudi, bo, pravi, še čakal.

Vir: Finance, Gospodarstvo, Jaka Elikan

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !

Projekt Emonike res zavirajo le Slovenske železnice? Nepremičnine Investicije

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !

Projekta za gradbeno dovoljenje ne moremo izdelati, dokler ne bo dorečena mikro lokacija podpornih stebrov nadhoda nad tiri, trdijo v Emoniki. O tem naj bi se vlagatelji in projektanti 250 milijonov evrov vrednega projekta pogovarjali na sestanku na Slovenskih železnicah konec februarja.

V začetku lanskega junija smo ob javni predstavitvi idejne rešitve bodoče ljubljanske avtobusne in železniške postaje v okviru širšega projekta Emonika zapisali, da so si predstavniki podjetja Emonika in z njo povezano multinacionalko TriGranit, Slovenskih železnic in Mestne občine Ljubljana zastavili, da bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja pripravljena do konca leta.
To se ni zgodilo, saj se je zataknilo pri določitvi mikro lokacije nosilnih stebrov več kot sto metrov dolgega in 70 metrov širokega nadhoda nad železniškimi tiri, ki naj bi povezoval severni in južni del bodočega trgovskega, poslovnega, stanovanjskega in potniškega centra. Kot je za Delo povedala tiskovna predstavnica Emonike Mateja Nacevski, naj bi vlagatelji in projektanti 250 milijonov evrov vrednega projekta imeli sestanek na Slovenskih železnicah konec februarja, ko naj bi dorekli končno mikro lokacijo podpornih stebrov. Če se bo to zares zgodilo, bo po njenih besedah odpravljena glavna ovira za pripravo projekta za oddajo vloge za gradbeno dovoljenje. Končni projekt bi izdelali v treh ali štirih mesecih, tako da bi gradbeno dovoljenje morda lahko dobili še letos. Začetka gradnje ni hotela napovedovati, saj bo moral glavni investitor TriGranit ob lastnih sredstvih pridobiti tudi bančna posojila.

Do takrat bo večinoma že izpraznjeno zemljišče služilo predvsem kot priročno skladišče za gradbeni material – ob Vilharjevi je videti več metrov visoke kupe gramoza, in makadamsko parkirišče za avtomobile, ograja pa za oglaševanje – reklame se raztezajo na velikanskih panojih po gradbeni ograji na kilometrski razdalji.

Na širšem zazidalnem območju Potniškega centra Ljubljana trenutno poteka le gradnja 90 milijonov evrov vrednega poslovno-stanovanjskega kompleksa Situla v križišču Vilharjeve in Topniške, ki ga v okviru mešanega podjetja Tridana (v njem sta solastnici še družbi Metropola in Architron) gradi Kraški zidar. Dokončan naj bi bil do aprila prihodnjega leta, v njem pa bo 226 stanovanj in 11.000 kvadratnih metrov pisarniških, trgovskih in drugih površin. Drugi projekti, vključno z novo sodno palačo ob Masarykovi cesti, pa so še vedno le na ravni idejnih arhitekturnih načrtov brez prave finančne podlage.

Vir: Delo, Janez Petkovšek

Nepremičnine in investicije v Sloveniji na prodaj !