Državni zbor bo prihodnji teden glasoval o noveli zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo pripravile koalicijske stranke in ki bo lani uvedeno odškodnino za pozidavo kmetijske zemlje močno oklestila - na 5 do največ 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Vseh pet koalicijskih strank je k omenjenemu zakonu vložilo še dopolnilo, ki tistim investitorjem, ki so odškodnino že plačali, daje pravico, da denar (pisno) zahtevajo nazaj, če po spremenjenem zakonu ne bi bili zavezanci za plačilo odškodnine, ali zahtevajo vračilo razlike med plačano odškodnino in odškodnino, ki bo predpisana z novim zakonom.
Koalicijski poslanci so se za takšno zakonsko rešitev odločili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je opozorila, da bi utegnila biti popolna ukinitev odškodnin oziroma njihovo drastično znižanje le leto dni po uveljavitvi ustavno sporno. 14. člen ustave namreč govori o načelu enakosti, ki zakonodajalca veže k enotni in enakopravni obravnavi vseh subjektov, tudi tistih zavezancev, ki so odškodnino že plačali po veljavnem zakonu, a znatno višjo, kot bi jo, če bi za gradbeno dovoljenje zaprosili po sprejetju novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi.
Evidenc ne vodijo
Nenavadno je, da drastično znižanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč podpirajo tudi na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO), ki se je pred letom dni (sicer pod drugim ministrom) borilo za njihovo uveljavitev, in to z utemeljitvijo, da brez njih zakon obstane ali pade in da je to najboljši način za varovanje kmetijskih zemljišč. Koalicijske stranke (z izjemo SLS) so sprva sicer predlagale popolno odpravo odškodnin, a so si zaradi močnega odpora strokovne javnosti nato premislile in se odločile za njihovo znižanje. Toda znižanje bo tako drastično, da se postavlja vprašanje, ali je odškodnine sploh smiselno ohraniti, saj bo birokracija, ki je potrebna za% njihovo odmerjanje in pobiranje, izničila izkupiček.
Po podatkih MKO se je na prehodnem računu integralnega proračuna z odškodninami do včeraj nateklo 4,4 milijona evrov, podatka, koliko tega denarja bo morala država plačnikom vrniti, če bo novela zakona o kmetijskih zemljiščih sprejeta v predlagani obliki, pa nimajo. Evidenc, za katere objekte in ob kakšnih pogojih je bila odmerjena odškodnina zaradi spremembe namembnosti, namreč ne vodijo. Na MKO navajajo, da bo po predlagani zakonski ureditvi odškodnina znašala okoli 5, 15 oziroma 20 odstotkov zdajšnje vrednosti. Tudi v prihodnje bo odvisna od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščena posamezna parcela, vendar se bo odmerjala le za gradnjo na kmetijskih zemljiščih z boniteto več kot 50, za gradnjo nekaterih objektov (denimo kmetijskih) odškodnine ne bo, poleg tega se ne bo več obračunavala od cele parcele, ampak le za tisti del, na katerem bo stal objekt.
Odškodnina z 12.000 na 600 evrov
Poslanec SDS Robert Hrovat je med nedavno obravnavo novele zakona o kmetijskih zemljiščih na parlamentarnem odboru za kmetijstvo predstavil primerjavo med zdajšnjo in novo zakonsko ureditvijo. Za 1000 kvadratnih metrov veliko parcelo z boniteto zemljišča 60 in velikostjo objekta na njej 140 kvadratnih metrov tlorisne površine je odškodnina doslej znašala 12.000 evrov, po novem bo le 640 evrov. "Povejte mi, kdo ne bi dal 600 evrov za to, da bi gradil na najboljšem zemljišču?" se je ob tem vprašal okoljski strokovnjak dr. Franc Lobnik. Po mnenju dr. Andreja Simončiča, direktorja Kmetijskega inštituta Slovenije, koalicija s predlagano spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih javnosti in špekulantom sporoča, da je lov na kmetijska zemljišča povsem odprt. Simončiču se zdi sedanja odškodnina zaradi gradnje na kmetijskih površinah celo prenizka, ne previsoka. "Če vrednost zemljišča po dveh, treh preprodajah s petih ali desetih evrov za kvadratni meter poskoči tudi na 500 evrov, je ogromno prostora tudi za te odškodnine, ki si jih tako ali drugače nekdo potem obračuna," je utemeljil Simončič.
Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar
