Junija letos je država znova uvedla davek oziroma odškodnino za spremembo namembnosti, če se gradi na kmetijskih zemljiščih. Višina je odvisna od bonitete zemljišča in lahko znaša tudi do 25 evrov za kvadratni meter. Pogledali smo, kaj najbolj žuli investitorje in kaj je mogoče storiti, da plačajo manj.
Uredništvu je znan primer, ko je želel investitor enostanovanjske hiše pred nedavnim kupiti tisoč kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča, za katero bi plačal 35 tisoč evrov, zraven pa bi mu upravna enota za spremembo namembnosti zaračunala še okoli osem tisoč evrov odškodnine. Pri tem gre za manj kakovostno kmetijsko zemljišče na sicer zazidljivem območju, uvrščeno v spodnji del odmerne lestvice.
Ministrstvo: Odškodnina razmeroma nizka
Medtem ko mali investitorji družinskih hiš tarnajo, da je odškodnina zasoljena, pa na ministrstvu za kmetijstvo, kjer so o tem dobili že več deset vprašanj, menijo, da je »v primerjavi z vrednostjo celotne investicije relativno nizka«, njen cilj pa je »varovanje neprecenljivega bogastva te države, to so kmetijska zemljišča«. Tudi direktor Zavoda za gozdove Jošt Jakša meni, da gre za primerno obliko varovanja najboljše kmetijske zemlje, saj od nje odvrača investitorje oziroma jih spodbuja, da gredo gradit na slabša zemljišča, kjer je odškodnina nižja oziroma je ni.
V zvezi z bojaznijo, da bo novi davek še dodatno zavrl že tako mrtev nepremičninski trg in investicije, pa na ministrstvu pravijo, da je »investicijski ciklus na področju gradbeništva zastal že pred uveljavitvijo novele zakona«, zato »odškodnina ne bo ključni element, ki bi vplival na položaj gradbeništva v Sloveniji«.
Koliko odškodnine vam zaračunajo?
Odškodnina, ki jo mora investitor plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, je prihodek državnega proračuna. Na upravni enoti jo odmerijo za celotno parcelo, in sicer v znesku za kvadratni meter. Višina je odvisna od bonitete kmetijskega zemljišča (od nič do sto točk), ki se vodi v katastru zemljišč. Za vsako parcelo je mogoče javno brezplačno vpogledati, koliko bonitetnih točk ima, in sicer v katastru zemljišč prek portala geodetske uprave ( http://e-prostor.gov.si ).
Po oceni ministrstva bo povprečna odškodnina znašala 10 evrov za kvadratni meter zemljišča, letno pa naj bi na posebnem namenskem podračunu zbrali za 20 milijonov evrov odškodnin. Janez Košir z geodetske uprave ocenjuje, da je po številu največ teh parcel v razponu od 40 do 70 bonitetnih točk; to pomeni v primeru gradnje odškodnino od 7,2 do 15,4 evra za kvadratni meter, najvišja pa znaša 25 evrov za kvadratni meter (lestvica je objavljena v spremenjenem zakonu o kmetijskih zemljiščih, pa tudi na portalih upravnih enot).
Za katera zemljišča velja odškodnina in za katera ne?
Odškodnino za spremembo namembnosti je treba plačati, če želi investitor graditi na zemljišču, ki je s prostorskim aktom določeno kot kmetijsko, pa tudi pri gradnji na sicer stavbnem zemljišču, če gre po dejanski rabi za kmetijske površine, denimo njive, vrtove, travnike, trajne nasade. Odškodnine ni treba plačati zgolj pri rekonstrukcijah in odstranitvi objektov, pri gradnji nezahtevnih objektov in tudi javne infrastrukture, kot so električni vodi, plinovodi.
Spomnimo, da smo podobno dajatev že imeli, a je bila v letu 2003 odpravljena, znova pa uvedena 18. junija letos s spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih. Če ste postopek za izdajo gradbenega dovoljenja začeli pred 18. junijem, odškodnine ni.
Kako spremeniti boniteto zemljišča in znižati odškodnino?
Boniteta zemljišča pomeni proizvodno sposobnost zemljišča, odvisna je od lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov, kot so skalovitost, sušnost, poplavnost zemljišča, piše v pravilniku o določanju in vodenju bonitete zemljišč. Če lastniki zemljišč v preteklosti niso sporočali denimo spremembe katastrske kulture na zemljišču (njiva, travnik, gozd ...), je možno, da je izračunana in v katastru vodena boniteta napačna glede na dejansko stanje. Lastnik zemljišča pa lahko pri geodetski upravi zahteva, da se evidentira sprememba bonitete zemljišče, kar pa brez elaborata ne bo šlo.
Elaborat mora izdelati geodetsko podjetje oziroma pooblaščeni strokovnjak z izpitom za bonitiranje (seznam na http://e-prostor.gov.si/fileadmin/ZK/Bonitiranje_zemljisc/ . Janez Košir z Geodetske uprave RS ocenjuje, da tak elaborat stranko stane od 200 do 350 evrov, pri čemer pa ni rečeno, da bo boniteta zemljišča res znižana; možno je celo, da jo zvišajo - odvisno, kaj ugotovijo na terenu.
In če investitor ne dobi gradbenega dovoljenja?
Če tisti, ki je že plačal odškodnino za spremembo namembnosti, nazadnje ne dobi pravnomočnega gradbenega dovoljenja ali ne začne graditi objekta, ima v letu dni oziroma po izteku veljavnosti gradbenega dovoljenja pravico zahtevati vračilo odškodnine.
Nepremičnine
No comments:
Post a Comment