Bo vlada pomagala pri sanaciji gradbeništva? - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE v MARIBORU - klikni

Neprodanih kar 16.000 novih stanovanj

Ljubljana - Vlada bo predvidoma v četrtek obravnavala ukrepe za sanacijo gradbeništva, ki jih je pripravila medresorska delovna skupina, so povedali na ministrstvu za gospodarstvu.

Vsebina ukrepov za zdaj uradno ni znana, ministra za finance in za gospodarstvo pa sta večkrat izpostavila možnost oblikovanja posebnega stanovanjskega sklada.

"Država lahko med drugim zažene investicijski cikel"

Kot je že sredi decembra lani, ko so se ukrepi za pomoč gradbeništvu še pripravljali, zatrdila ministrica za gospodarstvo Darja Radić, lahko država gradbeništvu pomaga s tem, da zažene investicijski cikel, nekaj lahko naredi pri preprečevanju plačilne nediscipline in na področju internacionalizacije.

Posamezna podjetja bodo ostala brez pomoči

Za posamezno podjetje pa država ne bo naredila nič, je takrat dejala ministrica in dodala, da ni naloga države, da pomaga posameznim podjetjem, sploh če so v zasebni lasti.

Vasle: Posebni ukrepi za pomoč niso potrebni

Direktor Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle sicer meni, da posebni ukrepi za pomoč gradbeništvu niso potrebni in bi bili celo škodljivi, saj bi zavrli normalno konsolidacijo gradbene panoge. Kot je Vasle ocenil v pogovoru za današnje Finance, je velik upad v gradbeništvu po letu 2008 posledica konsolidacije gradbenega sektorja in čiščenja presežnih zmogljivosti.

"Država lahko gradbeništvu pomaga z ukrepi, ki so namenjeni celotnemu gospodarstvu in so povezani predvsem z razmerami na finančnih trgih, izboljšanjem plačilne nediscipline in učinkovitejšim izvajanjem pogodb poslovanja," je prepričan Vasle.

Preoblikovanje državnega stanovanjskega sklada?

Ukrepi za sanacijo gradbeništva sicer uradno še niso objavljeni, po pisanju Dnevnika pa je medresorska delovna skupina vladi predlagala, naj preuči možnosti za preoblikovanje državnega stanovanjskega sklada, ki bi aktivneje posegel v trg stanovanj. Podrobnosti v predlogu po pisanju časnika sicer niso navedene, omenjen je le znesek v višini 300 milijonov evrov iz simulacije odkupa stanovanj, ki jo je pred časom izpeljal Umar.

Neprodanih kar 16.000 novih stanovanj

Na trgu naj bi bilo po mnenju poznavalcev neprodanih 85 odstotkov stanovanj, ki so bila končana od poletja 2008. Po ocenah Banke Slovenije pa je v državi neprodanih kar 16.000 novih stanovanj. Ob tem, da je večina novih stanovanj prazna, pa naj bi bilo praznih tudi precej rabljenih stanovanj.

Stavbe naj bi energetsko sanirali

Poleg reševanja slovenskih gradbincev prek "intenzivne prodaje dokončanih in nedokončanih stanovanj" stanovanjskemu skladu je po pisanju Dnevnika med predlaganimi ukrepi tudi energetska sanacija stavb v javni in zasebni lasti, pri čemer naj bi se preučile možnosti za povečanje subvencij državnega Eko sklada, koriščenje sofinanciranja Evropske investicijske banke in dodatnega zadolževanja občin.

Medresorska skupina poleg pospešitve velikih infrastrukturnih projektov na področju prometa, energetike, zdravstva in šolstva predlaga še: podporo gradbenim podjetjem pri iskanju poslov v tujini in okrepitev vloge SID banke pri zavarovanju terjatev; spreminjanje delovnopravne zakonodaje, ki bi preprečila odpuščanje delavcev prek slamnatih podjetij; ukinitev gradnje v lastni režiji za objekte, večje od 250 kvadratnih metrov; sprejetje zakona o preprečevanju zamud pri plačilih med poslovnimi subjekti in poostren inšpekcijski nadzor pri odkrivanju dela na črno.

vir: siol.net

NEPREMIČNINE MARIBOR in PTUJ - klikni

Cestno podjetje Ptuj zahteva stečaj Gradisa Gradnje Ptuj - NEPREMIČNINE PTUJ

NEPREMIČNINE PTUJ

Razlog za stečajni predlog naj bi bilo približno 700.000 evrov dolga, ki jih Gradis dolguje Cestnemu podjetju Ptuj, čeprav tega v zadnjem ne želijo komentirati.

Nedosegljivi za komentar so tudi v Gradisu Gradnje Ptuj, s katerimi že dva dni zaman skuša stopiti v stik tudi sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Spodnje Podravje Boris Frajnkovič. Ta je povedal, da naj bi dolg nastal po projektu nove mariborske kmetijske fakultete v Pivoli, kjer je podjetje delalo prek podjetja Stavbar Gradnje. To je prav tako že v prisilni poravnavi, Gradis Gradnje Ptuj pa si od več kot milijona terjatev lahko obeta le slabo tretjino.

"Med okoli 80 zaposlenimi delavci je večina starejših od 40 let, torej gre za izredno težko zaposljivo kategorijo ljudi," je dejal Frajnkovič, ki je bil sicer z manjšimi likvidnostnimi težavami podjetja seznanjen. Dodal je še, da naj bi imelo podjetje v tem trenutku dovolj dela, a so zabredli v težave z izplačili.

Ob tem je dodal še, da so težave, skupaj s krizo, v podjetju nastopile tudi s spremembo lastništva in menjavo vodstva. Posledica tega je vse slabše poslovanje družbe v zadnjih dveh letih.

A. Č.
NEPREMIČNINE PTUJ

Stečaj GPG-ja - za 138,6 milijona evrov priznanih dolgov - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Stečajna upraviteljica Melita Butara je priznala za 138,6 milijona evrov navadnih in prednostnih terjatev. Navadni upniki ne bodo poplačani.

Skupni znesek prijavljenih terjatev je 317,95 milijona evrov, od tega je priznanih prednostnih terjatev 2,63 milijona evrov, priznanih navadnih terjatev 136,04 milijona evrov, pogojno priznanih terjatev pa 23,87 milijona evrov.

Prerekanih terjatev je 155,40 milijona evrov, je mogoče razbrati s seznama preizkušenih terjatev, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.

Delavci bodo poplačani
Butara glede na število priznanih terjatev oz. glede na znesek priznanih prednostnih terjatev upnikov ocenjuje, da v tem stečajnem postopku navadni upniki ne bodo poplačani. Večji del stečajne mase namreč predstavlja premoženje, na katerem so izkazane ločitvene pravice.

Premoženje stečajnega dolžnika, ki ni obremenjeno, bo po oceni upraviteljice zadostovalo za kritje stroškov stečajnega postopka in za poplačilo prednostnih terjatev - terjatev delavcev.

NLB v GPG-ju pustil skoraj 90 milijonov evrov
Največji navadni upnik je NLB, ki ima za okoli 81,8 milijona evrov priznanih navadnih in za 7,4 milijona evrov pogojno priznanih terjatev ter za 2,7 milijona evrov priznanih ločitvenih pravic.

Drugi večji navadni upniki so Hypo Alpe-Adria-Bank (okoli 6,3 milijona evrov), SKB banka (4,3 milijona evrov), Elcom (3,6 milijona evrov), Varis (3,4 milijona evrov), Arming (2,4 milijona evrov), Projekt Oltra (2,3 milijona evrov), Prva finančna agencija (2,2 milijona evrov) in Volksbank (2,1 milijona evrov).

A. Č.

NEPREMIČNINE MARIBOR

Nepremičninarji izkoristili podatke iz Gursove baze - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Geodetske in nepremičninske družbe so iz podatkov v sicer le nekaj dni popolnoma odprti bazi geodetske uprave razbrale, čigava nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo.

"Smo podjetje, ki se ukvarja z nepremičninami, in smo opazili, da vaša nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo. To vam lahko uredimo," nepremičninske in geodetske družbe pozivajo naslovnike, katerim ponujajo tudi prihod na dom.

Družba, ki so jo poklicali iz TV Dnevnika RTV Slovenije, sicer ni želela potrditi, a je precej verjetno, da so podatke pridobili iz baze Geodetske uprave RS (Gurs). Cena za vpis hiše v zemljiško knjigo je 550 evrov.

Pirc Musarjeva že na delu

Prvi mož uprave je sicer za MMC RTV Slovenija Aleš Seliškar dejal, da so podatki tako ali tako javno dostopni s številko nepremičnine. Vsakdo lahko v aplikaciji "pogleda številko nepremičnine, potem pa gre s to številko pogledat aplikacijo zemljiške knjige, ki je tudi javno dostopna, in dobi enake podatke, kot jih je prej dobil v našem javnem pogledu."

Nasprotno pa informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar meni, da je tako ciljno trženje nezakonito. Podjetja sicr lahko oglašujejo svojo ponudbo. "Takoj, ko nekdo napiše, da ve, da vaša nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, pa je že kršil zakon," pravi. Pirc Musarjeva poziva k prijavam prejemnikov tovrstnih ponudb, kazen za kršilce je 830 evrov.

Vir: Finance, Slovenija, Andreja Lončar

NEPREMIČNINE MARIBOR

Niti dva ogleda na stanovanje - NADSTANDARDNE NEPREMIČNINE

NADSTANDARDNA STANOVANJA

Celovški dvori: Danes se konča prvi krog zbiranja ponudb.

Le še danes je mogoče oddati ponudbe za nakup stanovanj v Celovških dvorih. Gre za prvih 52 stanovanj, ki jih v stečajnem postopku ponuja stečajni upravitelj Vegrada AM Bojan Klenovšek. V sedmih tednih je bilo rezerviranih 78 ogledov, kar pomeni manj kot dva ogleda na stanovanje.

V prvem krogu so bila na voljo stanovanja, velika od 38 do 209 kvadratnih metrov, največ – kar 41 – jih je bilo trisobnih. Izhodišče cene so se gibale od 104 tisoč do 341 tisoč evrov. To pomeni, da je bila cena kvadratnega metra manjših stanovanj več kot 2.600 evrov, največjih pa 2.000 evrov.

Načelo videno – kupljeno

Tisti, ki želijo kupiti katero od 52 stanovanj, morajo ob oddaji zavezujočih ponudb plačati tudi varščino v višini deset odstotkov izhodiščne cene. O izbiri najugodnejšega ponudnika bodo obveščeni do 24. februarja, nato pa morajo v treh dneh skleniti prodajno pogodbo in v 90 dneh plačati preostanek kupnine. Postopek se konča s sklepom sodišča o nakupu in izbrisom hipoteke. V Celovških dvorih, ki je z 833 stanovanji največja soseska v državi (polovico stanovanj daje v najem Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana), velja prodajno načelo videno – kupljeno.

Vir: Zurnal24.si, N.O.

NADSTANDARDNA STANOVANJA

V Magdaleni 2 so na dražbi prodali tri od 14 stanovanj - NEPREMIČNINE MARIBOR

NEPREMIČNINE MARIBOR

Če se bo sodišče strinjalo, bodo na naslednji dražbi izklicne cene v Magdaleni 2 za okoli desetino nižje.

Tudi v Mariboru bo kar nekaj novogradenj prodanih v okviru stečajnih postopkov. Prejšnji teden so na dražbi prodali tri stanovanja propadlega investitorja MTB .

Na dražbi je bilo 14 stanovanj v kompleksu Magdalena 2. Skupaj so s prodajo treh stanovanj iztržili približno 370 tisoč evrov.

Cene kvadratnega metra precej višje od 1.100 evrov

Prvo, dobrih sto kvadratnih metrov veliko stanovanje so prodali za 132.400 evrov ali 1.324 evrov za kvadratni meter. Drugo stanovanje, ki je veliko 105 kvadratnih metrov, so prodali za 121.300 evrov, kar pomeni, da je kvadratni meter stal 1.155 evrov. Tretje stanovanje pa je bilo veliko 117 kvadratnih metrov in so ga prodali za dobrih 140 tisoč evrov ali za 1.200 evrov za kvadratni meter. Velikega razburjenja na dražbi ni bilo, saj sta se prvi dve stanovanji prodali po izklicni ceni, tretjemu pa je drugi ponudnik ceno zvišal za pet tisoč evrov.

Cene primerne, kupci želijo še nižje

Jožef Murko iz mariborske nepremičninske agencije Dodoma pravi, da je v teh razmerah uspeh, če sploh kaj prodaš. Ob tem poudarja, da ljudje pričakujejo večje znižanje cen, čeprav se mu zdijo cene, po katerih so bila stanovanja prodana na omenjeni dražbi, zelo razumne in primerne. Kompleks Magdalena je novogradnja v zelo solidni soseski. Stoji na zelo dobri lokaciji v Mariboru blizu središča mesta, bolnišnice in največjega nakupovalnega središča Europark . Je pa res, da je na tem območju koncentracija prebivalcev zelo visoka in da zelenih oziroma parkovnih površin ni veliko.

Na vprašanje, ali bi lahko nepremičninske agencije povečale učinkovitost prodaje v stečajnih postopkih, Murko odgovarja, da zakonodaja, ki določa stečajne postopke, tega ne dovoljuje. Dodaja še, da so stečajni postopki v Sloveniji preveč rigidni in dolgotrajni. Prav to je v Sloveniji pokopalo marsikaterega gradbinca, pa čeprav bi se dalo rešiti veliko zdravih jeder.

Dražb bo še precej

Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je za medije povedala, da je z dražbo zadovoljna. Neprodana stanovanja bodo še enkrat poskušali prodati na javni dražbi, kjer bo izhodiščna cena enaka likvidacijski vrednosti - ta je za okoli desetino nižja, kot so bile izhodiščne cene na omenjeni dražbi. Da se stanovanja ponudijo po likvidacijski ceni, se je stečajna upraviteljica že dogovorila z upnikom, Novo KBM [KBMR 3,02 -2,58%], vendar pa mora to potrditi še sodišče. Na dražbi se lahko potem stanovanja, odvisno od ponudnikov, prodajo po precej višjih cenah.

Sicer pa bo naslednji poskus prodaje premoženja MTB že 9. februarja, ko je razpisana dražba za prodajo 15 vrstnih hiš v naselju Brezje v Jarčevi ulici v Mariboru. Stečajna upraviteljica predvideva in upa, da bo s to prodajo v stečajno maslo prišlo okoli 2,6 milijona evrov.

Nobenega zanimanja za poslovne prostore

Stečajna upraviteljica mariborskega investitorja MTB Milena Sisinger je na dražbi poskušala prodati tudi tri poslovne lokale v mariborskem kompleksu Magdalena 2. V nasprotju s stanovanji kupcev za poslovne prostore sploh ni bilo. Skupna vrednost poslovnih prostorov je po izklicni ceni znašala nekaj manj kot pol milijona evrov.

Stečaj mariborskega MTB se je začel 21. marca lani. Do podjetja MTB je 395 upnikov prijavilo za slabih 97 milijonov evrov terjatev, stečajna upraviteljica Milena Sisinger pa jih je priznala za 89,51 milijona evrov.

Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator

NEPREMIČNINE MARIBOR

Bi 30-odstotni upad cen nepremičnin rešil Slovenijo? - NEPREMIČNINE MARIBOR

NEPREMIČNINE PTUJ

Je hkratno zmanjševanje dolga države in dolga gospodarstva in gospodinjstev res pravi recept za okrevanje? Kaj bo spodbudilo rast?

Zmanjšanje dolga je zelo težko doseči brez gospodarske rasti. A zaradi velikega varčevanja v prezadolženi Evropi ni jasno, kaj bo spodbudilo rast, piše Economist v zadnji izdaji, sklicujoč se na študijo inštituta McKinsey. In svari: medtem ko Amerika po zlomu hipotekarnega trga z manjšo zadolženostjo že okreva, Evropa v prezadolženosti za zagon potrebuje vsaj desetletje. Zakaj? Kje so razlike? In kako je s Slovenijo?

Časnik Economist povzema analizo razdolževanja McKinsey Global Instituta . Analitiki so primerjali gibanje deleža dolga v BDP bogatih držav v zadnjih 11 letih oziroma od leta 2000 do kriznega leta 2008 in od leta 2008 do druge polovice leta 2011. Upoštevali so skupni dolg, torej dolg države, in zasebni dolg, kamor sodi dolg finančnega sektorja (bank), gospodarstva in gospodinjstev.

Glavne ugotovitve:

1. Več bogatih držav se sploh še ni začelo razdolževati.

2. Amerika je skupni dolg od leta 2008 zmanjšala, čeprav je zmanjšanje relativno majhno v primerjavi z rastjo dolga med letoma 2000 in 2008.

3. Več evropskih držav je zdaj bolj zadolženih kot v letu 2008. Zato bo njihovo okrevanje lahko trajalo še desetletje ali več.

Ali zlom omogoča hitrejše »čiščenje« in okrevanje?

Državni dolg je po letu 2008 zrasel povsod, saj so eksplodirali primanjkljaji državnih proračunov. A v Ameriki so se - v nasprotju z Evropo - zmanjšale vse kategorije zasebnega dolga; njihov delež v BDP je od leta 2008 upadel. Dolg bank je zdaj na ravni iz leta 2000 (pod 50 odstotki BDP). Skrčil se je dolg podjetij (je pod 80 odstotki BDP) in tudi, kar je po pisanju Economista pomembneje, dolg gospodinjstev (je pod 90 odstotki BDP). Kazalnik, ki kaže razmerje med prihodki in dolgom ameriških gospodinjstev, je od vrha v letu 2008 upadel za 15 odstotnih točk - pred tem je v osmih letih zrasel za 30 odstotnih točk. V Evropi se dolg gospodinjstev veča in zlasti pri »akutni« Britaniji dosega skoraj 100 odstotkov BDP, prav tako denimo v Španiji raste delež dolga podjetij v BDP (je pod 140 odstotki BDP, kar je blizu Sloveniji).

Po oceni analitikov inštituta McKinsey so ameriška gospodinjstva - njihov hipotekarni dolg se je zmanjšal za 600 milijard dolarjev - uresničila vsaj tretjino, če ne polovico razdolžitve, ki naj bi bila dokončana sredi prihodnjega leta. Medtem Britaniji napovedujejo vsaj novo desetletje, da se znebi dolžniških bremen. Pri tem ne gre za večjo discipliniranost ameriških gospodinjstev; njihov dolg se je večinoma zmanjšal zaradi bankrotov oziroma zloma nepremičninskega sektorja. Ob tem Economist opozarja: v ZDA se lahko prebivalci, ki ne zmorejo več odplačevati hipotekarnih posojil, »rešijo« posojila brez strahu, da bi poleg nepremičnine izgubili še drugo premoženje. V nasprotju s tem so se evropska gospodarstva soočila z:

• manjšimi upadi cen nepremičnin,

• nižjimi stroški nepremičninskega financiranja (večinoma so uporabljene variabilne obrestne mere),

• »nežnejšo« bančno obravnavo dolžnikov.

Po podatkih angleške centralne banke je okoli 12 odstotkov hipotekarnih dolžnikov prejelo odloge ali mehkejše pogoje. Manj ljudi je izgubilo domove, a breme dolga pritiska dlje, piše Economist.

Sta primera Finske in Švedske danes primerna?

Analitiki družbe McKinsey v analizi ne trdijo, da je zdajšnja usmerjenost prezadolženih evropskih držav h korenitemu varčevanju oziroma k zmanjšanju državne porabe napačna - tudi izhodišča so različna. A opozarjajo na primer uspešne razdolžitve dveh skandinavskih držav, Finske in Švedske, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Razdolžitev je potekala v dveh fazah.

1. Najprej je dolg začel manjšati zasebni sektor (banke, gospodarstvo, gospodinjstva); gospodarstvo je šibko in javni dolg je zrasel.

2. Ko začne okrevati in rasti gospodarstvo (pri omenjenih državah zaradi izvoza), je dolg začela zmanjševati država.

»ZDA upoštevajo ta evropski recept bolj kot Evropa,« piše Economist in opozarja, da je zmanjšanje dolga brez gospodarske rasti zelo težko, saj ni jasno, kaj bo zagnalo rast ob vseevropskem državnem varčevanju.

Slovenija: podjetja prezadolžena, banke prezadolžene, država prezadolžena

In kako je s Slovenijo? Bruto dolg Slovenije je konec tretjega lanskega četrtletja znašal 439 odstotkov BDP, kar državo po Economistovi lestvici uvršča med prezadolžene države. Lani se je relativno nekoliko zmanjšal, absolutno pa še vedno narašča. Pri tem podjetja (finančne in nefinančne družbe) nekoliko zmanjšujejo zadolženost, močno pa se povečuje državni dolg. Na začetku leta 2004 je bruto dolg Slovenije znašal 302 odstotka BDP, a je ob tem treba opozoriti na hitro gospodarsko rast v tem obdobju, zaradi česar je bila taka zadolženost celotne Slovenije (gospodarstva, države in prebivalcev) sprejemljiva. Skupni dolg Slovenije je najhitreje naraščal med letoma 2005 in 2007. V zadnjih treh letih je bila rast skromna in bi se celo zmanjšala, če se država ne bi tako močno zadolževala. Poslabšanje se vidi tudi v neto (presežku dolgov nad premoženjem) zadolženosti, ki tudi letos skokovito narašča. Konec tretjega četrtletja je neto dolg Slovenije znašal že 39 odstotkov BDP. Na začetku leta 2004 je neto dolg Slovenije znašal le šest odstotkov BDP. Opozorimo na tri vprašanja:

1. Ali bi bilo bolje, če bi v Sloveniji denimo cene nepremičnin upadle občutneje, denimo za 30 odstotkov? Bi to ponudilo možnost za hitrejše okrevanje?

»Trg nepremičnin v Sloveniji in Evropi teže primerjamo z nepremičninskim trgom v ZDA. Tako zaradi oblik financiranja kot življenjskih, kulturnih in delovnih navad,« komentira analitik Alte Tomaž Dvořak. »V Sloveniji imamo nekakšen pat položaj, v katerem investitorji nočejo spustiti cen, kupci pa čakajo na pocenitev. Tako se trg ne premakne nikamor. Nekaj več prometa je pri starih stanovanjih, kjer se kupec in prodajalec dogovorita in posel res skleneta. Večji korak naprej bi lahko naredili, če bi investitorji in banke na trgu ponudili novogradnje po realnejših cenah, saj zdaj vztrajajo pri cenovnih ravneh, ki so jih dosegali pred štirimi leti. Trg bi dobil nov zagon, zaloga stanovanj bi se zmanjšala, mali obrtniki in podjetniki bi spet dobili naročila, gradbeništvo bi lahko začelo nov cikel.«

A član uprave NLB David Benedek meni: »Ni nujno, da bi se v Sloveniji z znižanjem cen nepremičnin zmanjšala skupna zadolženost. Z znižanjem cen nepremičnin bi se v Sloveniji verjetno povečala prodaja, kar bi zmanjšalo zadolženost podjetji, ki so lastniki nepremičnin, vendar bi se potem povečala zadolženost gospodinjstev, ki bi se za nakup teh nepremičnin zadolžila (ali pa zmanjšala svoje prihranke). Dopuščam tudi možnost, da bi bil posredni učinek na gospodarsko rast in s tem tudi zadolženost pozitiven, saj lahko predpostavimo, da se z nakupom nepremičnine poveča tudi druga poraba in tudi produktivnost prebivalstva.«

Andraž Grahek, KD Skladi: »Razdolževanje v ZDA je hitrejše kot v Evropi, ker ga je omogočil koktajl agresivnih ukrepov monetarne in tudi fiskalne politike. To na eni strani omogoča večjo finančno stabilnost bančnega sistema in agresivnejše odpise ob hkratni reflaciji finančnih naložb bank in lažjem dostopu do lastniškega kapitala. Brez koktajla ukrepov - temu se jedro EU za zdaj še upira - bi se v Sloveniji finančni sistem sesul kot hišica iz kart. Za absorpcijo nižjih cen nepremičnin je potrebnega več milijard evrov lastniškega kapitala.«

2. Naša podjetja imajo na vsak evro lastniškega kapitala nadpovprečnih 1,4 evra dolžniškega kapitala, obseg posojil podjetjem se manjša počasi (z 19,8 na 19,3 milijarde v 11 mesecih lani). Ali bi morale banke slab portfelj počistiti hitreje ali bančni sistem ne more absorbirati tolikšnih enkratnih izgub?

Tomaž Dvořak: »Katarzični odpisi so lahko dobri, če jih sistem lahko prenese. Morda je včasih bolje kaj narediti v več korakih, prav gotovo pa ni smiselno slabih posojil predolgo držati na bilancah. Omejitve so v kapitalskih ustreznostih, v pridobivanju novega kapitala za banke, prav gotovo pa je vmes tudi nekaj taktiziranja.«

David Benedek: »Obseg posojil se manjša zaradi vzrokov na strani ponudbe (omejeni likvidnostni viri bank, predvsem pa kapital) in tudi na strani povpraševanja (pomanjkanje investicij oziroma novih projektov, ki bi bili sprejemljivi za banke). Druga težava pa je vprašanje, ali imajo banke dovolj rezervacij. Ne vidim pa povezave, da bi banke, ko bi enkrat počistile vse izgube, začele več posojati. Tu ni neposredne povezave. Čiščenju portfelja mora namreč slediti kapitalska okrepitev bank. Le tako bi se vzpostavili pogoji za kreditiranje. Seveda morajo biti tudi ugodne razmere pri likvidnosti (rast depozitov, dostop do mednarodnih virov financiranja vključno z ECB).«

Andraž Grahek: »Stvar je zelo preprosta. Banke čistijo toliko, kolikor lahko, da so še na meji kapitalske ustreznosti, ne pa toliko, kot bi bilo treba. Bolje bi bilo vse počistiti v enem valu, ampak za to bi banke poleg večmilijardne kapitalske injekcije morale imeti tudi proste roke pri razpolaganju s tveganimi finančnimi naložbami, da se začne dezinvestiranje. Ne pa kot denimo do zdaj v primeru Mercator. Leta 2012 bo treba korenito poseči v bančni sektor, saj so večje banke ob znižanju bonitete izgubile dostop do evrskega medbančnega trga.«

3. Teza v Economistu je, da bo Evropa ob taki ravni varčevanja zelo težko našla vire za zagon gospodarstva. Se strinjate?

Tomaž Dvořak: »Če bo Evropa znala najti pot do večje konkurenčnosti, inovacij in razvoja, bo gospodarstvo hitro dobilo zagon. Veliko se bo izravnavalo tudi prek tečaja med dolarjem in evrom, kjer lahko Evropa spet hitro poveča izvozno konkurenčnost. Kar pa se samega varčevanja tiče, Američani so eden izmed najbolj porabniško naravnanih narodov in prav tako porabništvo, ki znaša okoli 70 odstotkov njihovega BDP, jim je omogočilo tako hiter razvoj. V Evropi smo po mojem mnenju še vedno bolj življenjski in imamo večje ravnovesje, imamo pa veliko pomanjkljivost - premajhno ambicioznost. Če bi presegli to, bi hitreje odgovorili ZDA.«

David Benedek: »Strinjam se s tem. Rešitev težav Evrope ne more biti samo fiskalna (varčevanje), ampak tudi monetarna, ki bo spodbudila rast (kar pa ni všeč Nemčiji), kot delajo tudi drugod (kvantitativno sproščanje), predvsem ECB prek financiranja bank ter nakupov državnih obveznic. Kombinacija obojega.«

Andraž Grahek: »Ta teza bi držala, če bi bil svet nepovezan in bi se vsaka regija zanašala zgolj na domače varčevanje. Tega tudi ZDA nimajo dovolj niti za financiranje državnega proračuna. Evropa mora predvsem strniti vizijo fiskalne discipline in potem bo lahko konkurirala za presežke varčevanja iz celega sveta - najbolj opazni so v velikih gospodarstvih v razvoju.«

Vir: Finance, Nepremičnine, Karel Lipnik, Minika Weiss

NEPREMIČNINE PODRAVJE - kliknite tukaj