Leta 2007 je bilo med madžarskim Trigranitom , enim izmed največjih evropskih razvijalcev projektov (developerjem), in Slovenskimi železnicami podpisano javno-zasebno partnerstvo za gradnjo Emonike, ljubljanskega potniškega centra z novo železniško in avtobusno postajo, 107 metrov visoko poslovno stolpnico, hotelom in trgovskim središčem. Prvi načrti Emonike so bili narejeni leta 2006, nato pa dvakrat popravljeni (leta 2009 in lani). Tako se je tudi odmikal rok izvedbe. Po zadnjih informacijah iz Trigranita naj bi bila prva faza, gradnja javnega dela (železniške in avtobusne postaje), parkirišč in trgovskega središča končana konec leta 2014. Poleg finančne krize je bilo največ zapletov s postavitvijo podpornih stebrov, ki bi omogočili poznejšo poglobitev železnice. Trigranit v svojih dokumentih omenja, da se je zaradi drugačne pozicije podpornih stebrov naložba podražila za 12 milijonov evrov, dodatnih pet milijonov evrov pa zaradi pogojev poglobitve - načrt predvideva poglobitev železniških tirov. Skupaj se je javni del po Trigranitovih študijah podražil za 44 milijonov evrov. Gradnja železniške postaje naj bi namesto 11 milijonov evrov stala 44 milijonov evrov, ob tem se je zvišal tudi komunalni prispevek, z 21 na 32 milijonov evrov. Zdaj Trigranit in Slovenske železnice od vlade pričakujejo posredovanje, da bi se naložba nadaljevala.
Februarski ministrski sestanek ...
Februarja letos, torej v mesecu nastopa nove vlade, je po naših virih na finančnem ministrstvu potekal sestanek, z namenom ugotoviti stanje projekta. Predstavniki Trigranita in ministrstev (v vlogi svetovalke je bila tudi Nevenka Črešnar Pergar) so razpravljali o dveh možnostih: in sicer, ali bi bilo mogoče za projekt črpati evropska kohezijska sredstva ter o možnosti vstopa ministrstva za infrastrukturo in prostor v javno-zasebno partnerstvo (namesto Slovenskih železnic, ki so ob Trigranitu zdaj triodstotne lastnice podjetja Emonika). Ideja je bila, da bi ministrstvo vstopilo samo v delu, ki se nanaša na javno železniško infrastrukturo v lasti države, in da bi se pogodbeno zavezalo, da bi krilo stroške, ki bi nastali zaradi morebitnih prihodnjih sprememb zakonodaje oziroma pogojev gradnje. A že takrat naj bi ugotovili, da vlada oziroma ministrstvo nima denarja za vstop v partnerstvo. Že letos bi bilo treba s proračunom zagotoviti 12 milijonov evrov za rekonstrukcijo tirnih naprav na železniški postaji, še dodatna sredstva pa bi bilo treba zagotoviti v državnih proračunih 2013 in 2014 za gradnjo železniške postaje.
... aprila spet sestanek
Ista ekipa se je sešla še dva meseca pozneje, ko sta bili na mizi spet dve možnosti, ki ju je predstavil Trigranit. Po prvi bi se zgodile spremembe obsega projekta oziroma tehničnih pogojev (zlasti v zvezi s podpornimi stebri), kar bi pocenilo investicijo. Druga možnost pa je, da poskuša vlada najti denar pri bruseljskih kohenzijskih skladih. Konec maja pa sta izvršni direktor Emonike Csabo Toth in direktor Slovenskih železnic Dušan Mes še enkrat pisala ministru Černaču in ga prosila za pridobitev kohezijskih sredstev. Temu je prejšnji teden sledil še obisk visoke delegacije Trigranita pri premieru Janezu Janši, ki je izrazil podporo projektu.
Černačevo ministrstvo: Emoniko podpiramo!
Na finančnem ministrstvu so nas včeraj odslovili brez odgovorov: »Projekt Emonika ne sodi v naš resor, obrnite se na pristojno ministrstvo.«
Na ministrstvo za infrastukturo in prostor Zvonka Černača smo tako včeraj naslovili vrsto vprašanj, med drugim:
- ali se je minister Černač res zavezal, da bo še letos poskrbel, da bodo Emoniki izdana vsa gradbena dovoljenja;
- koliko bo po zadnji različici za projekt Emonika dala - če sploh kaj - država iz proračunskih virov;
- ali lahko zagotovite, da ta projekt po zgledu ljubljanskega projekta Stožice ne bo postal nova težava domačih bank, in kako boste to preprečili?
Odgovorili so le: »Ministrstvo in vlada nista neposredno udeležena pri projektu Emonika in tega tudi v prihodnje ne načrtujemo. Projekt je zastal po tistem, ko se je spremenil načrt mestne občine Ljubljana (MOL) zaradi zahteve po poglobitvi tirov, deloma pa tudi zaradi tega, ker se je občutno spremenila višina komunalnega prispevka, ki jo je določil MOL. Po naših informacijah so zdaj te stvari urejene, tako da je od investitorja odvisno, kdaj bo pridobil gradbeno dovoljenje.« Dodali so še: »Projekt Emonika je pomemben ne samo za mesto Ljubljana, temveč za celotno državo, saj odpira nove investicijske možnosti, zato ga na ministrstvu podpiramo.« Po naših virih se računa, da bi projekt zagnal predvsem gradbeno panogo in prinesel okoli dva tisoč delovnih mest.
Informacije, da se je minister Černač »zavezal«, da bo še letos poskrbel za izdajo gradbenih dovoljenj, niso zanikali. Prav tako niso podrobneje komentirali razlik s projektom Stožice.
Kje je projekt zdaj in kaj sledi?
Po naših informacijah je stanje tako:
1. Možno je preoblikovanje družbe Emonika v tri projektne družbe: družba Retail bi vodila razvoj, zgradila in tržila komercialni del projekta (nakupovalno središče ...) skupaj z javnim logističnim delom; družba Office bi vodila razvoj ter zgradila in tržila poslovno stolpnico, družba Hotel pa bi vodila razvoj, pridobila zemljišča ter zgradila in tržila stanovanjski in hotelski del potniškega centra Ljubljana. V vseh treh družbah bi lastniška sestava ostala enaka: 97 odstotkov Trigranit in tri odstotke Slovenske železnice.
2. Minister Černač je odgovoren, da bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja končan še letos.
3. Naredila se bo revizija finančne konstrukcije projekta - ta se zdaj giblje med 303 in 356 milijoni evrov. Pri reviziji se na eni strani upošteva zvišanje stroškov; po oceni Emonike so se namreč ti zvišali za 134 milijonov evrov (62 milijonov zaradi spremembe temeljnega načrta, 44 milijonov zaradi spremembe zakonodaje in 28 milijonov zaradi rasti stroškov razvoja železniške postaje). Na drugi strani pa mora nova finančna konstrukcija upoštevati ukrepe vlade, ki naj bi potencialno projekt pocenili: 40-odstotna olajšava za investicije, 100-odstotna olajšava za vlaganja v razvoj in raziskave ter dejstvo, da naj bi konsolidacija javnih financ znižala stroške zadolževanja.
4. Gradnja naj bi se začela še letos (po prvotnem načrtu bi se morala še v tem četrtletju) in se mora končati do konca 2016. Poskušalo pa naj bi se pridobiti tudi evropska sredstva za javno infrastrukturo.
NLB bi sodelovala »omejeno«
Po pojasnilih izvršnega direktorja Emonike Csaba Totha bodo večino denarja za gradnjo zagotovile banke, ki imajo v Sloveniji podružnice. »Največje slovenske državne banke so pokazale omejeno zanimanje za financiranje,« nam je pojasnil Toth in dodal, da se bodo posojila servisirala iz denarnega toka, ki ga bo ustvarila Emonika. Kakšna je finančna konstrukcija, nam Toth ni želel izdati, nam je pa njegova svetovalka Nevenka Črešnar Pergar zatrdila, da finančna konstrukcija še ni zaprta in da pogovori z bankami še potekajo. Po njenih navedbah bo Trigranit v projekt prispeval 40 odstotkov lastnih sredstev, 60 odstotkov pa bo pomenilo posojilo konzorcija tujih bank. Omenimo, da je tudi ljubljanski župan Zoran Janković sprva napovedoval, da bodo Stožice financirale tudi tuje banke, a v konzorciju, ki je dal Grepu 115-milijonsko posojilo, na koncu ni bilo niti ene banke v tuji lasti.
Poljska Emonika in zagrebške Stožice
Trigranit je podoben projekt kot Emonika februarja letos začel graditi v Poznanju na Poljskem. Prav tako gre za projekt v javno-zasebnem partnerstvu, ki vključuje prenovo železniške in avtobusne postaje ter nakupovalno središče. Projekt je vreden 250 milijonov evrov, od tega pa je 119 milijonov evrov po poročanju Bloomberga prispeval konzorcij poljskih bank: Bank Zachodni WBK , Raiffeisen Bank Polska , Nordea Bank Polska , BRE Bank SA in Hypo NOE Gruppe Bank .
Trigranit je pred kratkim odprl tudi trgovsko središče ob Areni v Zagrebu, kjer je 150-milijonsko posojilo prispeval sindikat šestih bank; skupaj je investicija sicer znašala 244 milijonov evrov. Tudi tu je šlo za javno-zasebno partnerstvo (v konzorciju s Trigranitom je nastopalo gradbeno podjetje Ingra ), zdaj pa organi pregona preiskujejo, kako sta na črnem fondu tedaj vladajoče HDZ Iva Sanaderja pristala dva milijona evrov.
Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan, Monika Weiss
No comments:
Post a Comment