Slovenija se je odločila, da bo ocenjevanje vrednosti nepremičnin in drugega premoženja uredila z zakonom o revidiranju. Vzpostavili smo sistem, v katerem se je začel podeljevati strokovni naziv pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin. Za opravljanje tega dela je treba pridobiti dovoljenje in ga vsaki dve leti obnavljati. Nobena druga skupina od države reguliranih poklicev, kot so zdravniki, odvetniki, notarji, posredniki v prometu z nepremičninami, zavarovalni agenti, turistični vodniki in podobni poklici, nimajo tako strogih pogojev. In tudi noben drug zakon ne ureja imenovanja cenilcev nepremičnin. Slovenija se je zavezala tudi k spoštovanju mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti, s tem se je obvezala, da bodo naše ocene vrednosti nepremičnin primerljive v mednarodnem okolju.
Pooblaščeni ocenjevalci vrednosti nepremičnin so obvezno zavedeni v seznamu pri Slovenskem inštitutu za revizijo , ki izvaja tudi redni in izredni nadzor nad njihovim delom. Nad delom inštituta pa bedi agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Na drugi strani so sodni cenilci gradbene stroke zavedeni v seznamu sodnih cenilcev pri ministrstvu za pravosodje in imajo tudi lastno združenje SICGRAS, članstvo je prostovoljno. Rednega institucionalnega nadzora ni, obstaja le v izjemnih primerih, ko izredni nadzor opravi ministrstvo za pravosodje . Ob hujši kršitvi lahko pride tudi do razrešitve. Podjetja, ki se ukvarjajo z ocenjevanjem nepremičnin, so ustanovila Združenje ocenjevalskih podjetij pri Zbornici za poslovanje z nepremičninami v okviru Gospodarske zbornice Slovenije . Članstvo je prostovoljno. Izvajajo »interni« nadzor in o izsledkih obveščajo uradne regulatorje.
Ključna anomalija je nastala zaradi tega, ker so pred uveljavitvijo zakona o reviziji nepremičnine ocenjevali sodni cenilci gradbene stroke. Zakon ni hotel posegati na področje, ki ga ureja zakon o sodiščih. Problem medresorskega usklajevanja pač, zato sta v praksi in na trgu ostali dve skupini cenilcev, ki se še danes bojujeta za svoj prav. Ministrstvo za pravosodje ni hotelo razširiti nabora strok s stroko »ocenjevanje premoženja« in začeti podeljevati imenovanje za ocenjevanje nepremičnin ter drugega premoženja. Našlo je salomonsko rešitev in šele lani v skupini gradbeništvo uvedlo podskupino nepremičnine. Vendar ocenjevanje vrednosti nepremičnin še naprej opravljajo vsi, ki imajo imenovanje za sodnega cenilca gradbene stroke ali sodnega izvedenca gradbene stroke, ne glede na podskupino. Center za izobraževanje pri ministrstvu za pravosodje izvaja izobraževanje za tako imenovano tržno vrednotenje, ki pa ne more biti izobraževanje, ki ga ureja zakon o reviziji, in ne more biti podlaga za pridobitev ustreznih pravic. Vsakomur je tudi jasno, da je ocenjevanje vsekakor bolj domena ekonomske stroke kot gradbene.
Država je v preteklosti to področje že hotela zakonsko urediti, vendar je potem od te namere odstopila. Moje mnenje je, da zakon danes ni več potreben. Stroka ocenjevanja se v svetu normalno razvija naprej in se seli tudi k nam. Znanje nima mej. Celo sodni cenilci gradbene stroke so na zadnji skupščini sprejeli sklep, da bodo cenitve izvajali skladno z zahtevami mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti. V preteklosti smo poskušali ozaveščati uporabnike, predvsem banke, vendar nas niso slišali.
V Združenju ocenjevalskih podjetij v okviru GZS smo prišli do interne ocene, da imajo banke samo zaradi slabih cenitev za okoli sto milijonov evrov izgube. Rešitev vidim samo v ozaveščenih naročnikih, ki bodo zavračali slabe ocene vrednosti in sprožali postopke nadzora proti cenilcem, ki bodo delovali v nasprotju s pravili. Kot pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin pa si želim, da bi bil na trgu izenačen s sodnim cenilcem gradbene stroke. Moj obvezni letni strošek za ohranjanje dovoljenja za delo je namreč najmanj desetkrat višji od neobveznega stroška sodnega cenilca gradbene stroke. Na drugi strani smo porabili preveč časa, da smo si odgovorili na vprašanje, kako se ugotavlja tržna vrednost nepremičnine. Še vedno pa ne vemo, kdo je kompetenten za ocenjevanje nepremičnin. Tako se danes sprašujemo, ali sploh še potrebujemo odgovor. Škoda gre itak v breme davkoplačevalcev oziroma posameznika.
Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator
No comments:
Post a Comment