Za nižji davek uredite služnost
Nasvet. Če v vaši nepremičnini bivajo sorodniki, lahko s služnostjo znižate nepremičninski davek. Kdo ga plača? Po nižji stopnji davek plača imetnik služnosti, ne pa lastnik stanovanja.
Če
v vaši nepremičnini živijo vaši sorodniki, se lahko višji stopnji davka
na nepremičnine izognete z ureditvijo osebne služnosti. O tem nas je
spraševalo več bralcev. Ženi bralca Matjaža, ki ima v lasti pol
stanovanja v Ljubljani, je stric podaril hišo, saj je ne more več
vzdrževati, v njej pa ima doživljenjsko pravico živeti. V drugem primeru
sta starša otrokoma prepisala vsakemu pol hiše, v delu hiše pa še vedno
živita in imata dosmrtno pravico do uporabe tega stanovanja.
Če
imajo služnost vpisano v zemljiško knjigo, bodo davek po nižji
(rezidenčni) stopnji plačali stric in starši. Predlog zakona o davku na
nepremičnine namreč določa, da je davčni zavezanec oseba, ki je imetnik v
zemljiško knjigo vpisane osebne služnosti (in ne lastnik).
Služnost ni nujno do smrti
V
Marjanovem in Verinem stanovanju živita njuni hčeri in za bivanje ne
plačujeta najemnine, pisali pa smo tudi že o bralki, ki je podedovala
četrtino hiše, v kateri živi njen brat z družino. Tudi ti bi lahko
svojima hčerama ali bratu podelili služnost, saj se ta lahko podeli "za poljubno časovno obdobje in tudi večkrat zapored", pojasnjuje odvetnik Aleš Kaluža iz Odvetniške pisarne Malovrh, Kastivnik, Kaluža. "Teoretično
lahko sestra bratu vsako leto podeli novo služnost za obdobje enega
leta. Z vidika davkov je pomembno le, da je 1. januarja leta (prihodnje
leto se bo izjemoma upoštevalo stanje na dan 1. april, op. a.), v
katerem se odmerja davek, ta vpisana v zemljiški knjigi," pravi Kaluža.
Obstajajo tri različne osebne služnosti: služnost užitka, služnost rabe in služnost stanovanja. "Za
takšne primere je najprimernejša služnost rabe ali služnost stanovanja.
V nasprotju s služnostjo užitka ju namreč ni mogoče prenašati na tretje
osebe, na primer stanovanja oddajati v najem, kar pomeni, da sme v
stanovanju prebivati le služnostni upravičenec pri služnosti rabe
oziroma tudi njegova družina pri služnosti stanovanja. Z vidika lastnika
nepremičnine je zato najugodnejša služnost rabe, v kateri lahko
natančno določi, kdo vse sme uporabljati nepremičnino, pri služnosti
stanovanja pa tega ne more, ker nima vpliva na to, s kom si bo
upravičenec ustvaril družino," razlaga Kaluža.
Kaj, če se boste sprli
Kaluža
opozarja, da je pri podelitvi osebne služnosti največja past
nedorečenost obsega služnosti, zato je bistvenega pomena z natančnim
opisom natančno določiti njen obseg. "To v praksi pomeni, da je
treba natančno opisati, katere dele stanovanja in katere skupne prostore
sme uporabljati upravičenec ter pod kakšnimi pogoji. Določiti je treba
tudi, kako se delijo skupni stroški, na primer voda, elektrika in
telefon, če ni ločenih števcev. Vsaka nedorečenost gre namreč v škodo
lastnika, in če se podeli služnost stanovanja na stanovanjski hiši, to
pomeni, da bo lahko služnostni upravičenec uporabljal celotno hišo brez
omejitev, čeprav sta stranki sprva imeli v mislih le eno etažo," na pasti opozarja Kaluža.
"Lastnik
nepremičnine se mora vprašati, kaj je pripravljen dovoliti bodočemu
upravičencu, tudi če se morda spreta, in to natančno ter omejujoče
zapisati v pogodbo ter v zemljiško knjižno dovolilo v delu opisa
služnosti," svetuje Kaluža in dodaja, da je ravno v tem delu
bistvena pomoč izkušenega pravnega strokovnjaka, ki zna predvideti, kaj
gre lahko narobe.
Vir: Žurnal24.com, Janez Zalaznik
No comments:
Post a Comment