Skladu ponudili tisoč stanovanj -NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

86 vlog za 1033 stanovanj in 1345 parkirnih prostorov v skupni ponudbeni vrednosti 143,3 milijona evrov je do včeraj prejel republiški stanovanjski sklad, ko je opravil prvo nejavno odpiranje in evidentiranje prispelih ponudb za odkup nezasedenih stanovanj. "Prispele ponudbe pokrivajo področje celotne države, 80 odstotkov pa jih je bilo oddanih s strani pravnih oseb," so sporočili s sklada.

Za katera podjetja gre, niso povedali, so nam pa v KBM Invest potrdili, da so se odzvali tudi oni in skladu ponudili nekaj svojih stanovanj. Več v tej fazi niso želeli povedati, naj pa spomnimo, da je ta hčerinska družba banke Nova KBM pred kratkim iz stečajne mase gradbenega podjetja Konstruktor Invest (katerega upnica je banka) odkupila paket 96 stanovanj, 354 garažnih prostorov ter nedokončano stolpnico z 81 stanovanji in 136 garažami.

Ali bo KBM Invest kupovala in skladu skušala prodati tudi stanovanja iz stečajnih mas drugih gradbincev, katerih upnica je Nova KBM, nam v hčerinski družbi banke niso ne potrdili ne zanikali. Eno takšnih podjetij je MTB, njegova stečajna upraviteljica Milena Sisinger pa je dejala, da so ji v banki "obljubili, da bodo naredili vse, da bodo preostanek stanovanj iz stečajne mase podjetja - teh je devet - kupili". Kot je namreč opozorilo več stečajnih upraviteljev, ti nepremičnin iz stečajnih mas ne morejo ponuditi stanovanjskemu skladu, ker jim zakonodaja tega ne dopušča. Ta zahteva, da stečajni upravitelji nepremičnine podjetij v stečaju prodajajo na javni dražbi ali prek zbiranja zavezujočih ponudb, ne morejo pa se javljati na pozive in razpise drugih.

Čeprav so nekateri pričakovali, da prav zaradi tega sklad ne bo prejel veliko ponudb, je bilo teh že ob prvem odpiranju več, kot si jih sklad lahko privošči. Za odkup stanovanj namerava namreč porabiti okoli 40 milijonov evrov, ponudbena vrednost stanovanj pa je več kot trikrat višja. Ob tem so na skladu dobili informacije, da so nekateri lastniki stanovanj zaradi poziva sklada, ki bo odkupoval le prazna stanovanja, začeli pritiskati na svoje najemnike, naj se predčasno izselijo.

V javnem pozivu podrobnejši kriteriji, po katerih bo sklad izbiral med stanovanji, niso navedeni. "Iz javnega poziva niso razvidne niti cena stanovanj niti količina niti lokacija," je opozoril podpredsednik nepremičninskega združenja FIABCI Anton Kožar. Tudi na stanovanjskem skladu podrobnejših kriterijev za izbiro doslej še niso predstavili, zatrdili so le, da po prenapihnjenih cenah na trgu ne bodo kupovali.

A nepremičninski strokovnjaki so za Dnevnik že opozorili, da se lastnikom, ki se jim s prodajo ne mudi, pod tržno oziroma pričakovano ceno verjetno ne bo zdelo vredno prodajati. V KBM Investu so recimo že napovedali, da nepremičnin morebitnim kupcem pod ceno, ki so jo za nepremičnine odšteli, ne bodo prodali. Pri tem so za cel paket nepremičnin plačali približno 11 milijonov evrov, za kvadratni meter zgrajenih stanovanj pa v povprečju nekaj več kot 1000 evrov.

Sklad se bo sicer na popolne ponudbe odzval v roku 30 dni, ostale lastnike stanovanj pa bo v 15 dneh pozval k dopolnitvi ponudbe. Kot je razbrati iz pisanja sklada, se bo z lastniki stanovanj, ki bodo za sklad zanimiva, o ceni odkupa skušal še pogajati, ostale pa bo zavrnil. Naslednje odpiranje ponudb bo predvidoma potekalo 20. julija letos.

Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj

NEPREMIČNINE MARIBOR

Črnograditeljski zakon bolj za Janšo kot Jakliča - NEPREMIČNINE

EPREMIČNINE MARIBOR

Ker predlagana novela zakona o graditvi objektov precej poenostavlja legalizacijo črnih gradenj, smo pri najbrž dvema izmed najbolj znanih črnograditeljev v državi, Marko Jakliču in Rajku Janši, hoteli izvedeti, kaj predlagana zakonodaja pomeni za njune nezakonito zgrajene objekte.

Po tem predlogu bi bilo mogoče v roku enega leta uzakoniti objekte, grajene pred 25. junijem 1991, tiste, ki so bili postavljeni na podlagi lokacijskega dovoljenja pred 1. januarjem 2003, ter objekte, ki so bili obnovljeni do tega datuma, a so bili zgrajeni brez ali z dokumenti pred osamosvojitvijo.

Direktor Lekarne Ljubljana Marko Jaklič ima v Selu pri Polhovem Gradcu na črno obnovljeno "domačijo" z dvema, prav tako nezakonito zgrajenima gospodarskima objektoma. Po odločbi inšpektorata bi moral kmetijo porušiti že 15. maja letos, a tega ni storil. Jaklič je sprožil tudi upravni spor in dvakrat zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar mu je ljubljanska upravna enota izdajo zavrnila. "Gradbeno dovoljenje pričakujem vsak dan, saj je ministrstvo že pred dvema mesecema odločilo, da ljubljanska upravna enota ni ravnala pravilno, ko ni izdala gradbenega dovoljenja. Skratka, moj primer ne potrebuje nikakršne spremembe zakonodaje, saj sem le obnovil 150 let staro kmetijo," je dejal Jaklič.

Podjetnik Rajko Janša, brat predsednika vlade Janeza Janše, ima nezakonito zgrajeno hišo v Plešivici pri Žalni že več kot 17 let. Za to stavbo, ki stoji deloma na njivi, deloma travniku, je nekdanja urbanistična inšpekcije že leta 1995 izdala odločbo o rušitvi, saj je bilo za zgradbo pridobljeno le lokacijsko dovoljenje, ki je kasneje prenehalo veljati. Hiša še danes stoji, premierjev brat pa gradbenega dovoljenja še ni pridobil, menda pa mu je uspelo hišo priključiti celo na kanalizacijo, čeprav za nezakonite gradnje to ni dovoljeno.

Janši, sicer članu izvršilnega odbora grosupeljske SDS, smo tako prek strankine območne enote kot uradne službe za odnose z javnostmi SDS poslali vprašanja glede predlagane zakonodaje, a odgovorov nismo prejeli. Glede na to, da je Janša hišo začel graditi na podlagi lokacijskega dovoljenja, kar zajema tudi novela zakona, bi svojo hišo ob morebitnem sprejetju nove zakonodaje verjetno lahko legaliziral.

Vir: Dnevnik, Jan Konečnik

EPREMIČNINE MARIBOR

Vlada pospešeno in napol v ilegali spreminja tudi prostorsko zakonodajo - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Poleg zakona o kmetijskih zemljiščih se vlada pospešeno loteva tudi spreminjanja prostorske zakonodaje. Pripravila je namreč dve zakonski noveli - o graditvi objektov ter o prostorskem načrtovanju - in zaradi hitenja pri sprejemanju z obema znova izzvala kritike strokovne javnosti. Strokovnjaki, pristojni za prostor in gradnjo objektov, vlado predvsem pozivajo, naj v pripravo zakonskih rešitev vključi organizirano strokovno javnost, in to na način, ki pritiče demokratični družbi.

Ena takih organiziranih strokovnih javnosti je skupina strokovnjakov Odgovorno do prostora!, ki je v pismu ministru za infrastrukturo in prostor Zvonetu Černaču med drugim zapisala: "Gradnja objektov, nakup nepremičnin in njihova raba so v Sloveniji dražji in bolj tvegani kot v primerljivih evropskih državah. Med razlogi za takšno stanje je tudi vztrajno zavračanje strokovnih opozoril o tem, da so praktično vse spremembe predpisov nedomišljene in zato težav ne odpravljajo. Zlasti preslišano je vedno znova opozorilo, da je treba predloge sprememb zakonodajnih rešitev najprej preizkusiti glede pričakovanih učinkov."

Vlada je včeraj na svoji spletni strani objavila predlog novele zakona o prostorskem načrtovanju, ki naj bi jo državni zbor - kot večino zakonov aktualne vlade - obravnaval po skrajšanem postopku. S tem naj bi preprečili težko popravljive posledice za delovanje države, saj naj bi spremenjeni zakon pospešil pripravo novih občinskih prostorskih načrtov (OPN) in s tem posledično tudi investicije. Zakon o prostorskem načrtovanju iz leta 2007 namreč določa, da bi morale vse občine do konca leta 2009 sprejeti nove OPN, a jih je to doslej storilo manj kot 20 odstotkov. Krivci za to naj bi bili tako odločevalci na ministrstvih kot tudi neustrezna prostorska zakonodaja.

Toda v skupini Odgovorno do prostora! menijo, da so pričakovanja vlade in županov po skrajšanju postopkov priprave OPN neutemeljena. Dolgotrajnost postopkov je namreč po njihovem posledica mnogokrat neučinkovitega, samovoljnega, neargumentiranega in zbirokratiziranega usklajevanja interesov v prostoru, predlagana novela zakona pa teh težav ne odpravlja. Po mnenju strokovnjakov bi bile potrebne predvsem vsebinske spremembe na področju urejanja prostora, saj so pri pripravi občinskih prostorskih aktov težave tudi zato, ker v Sloveniji nimamo temeljnih meril urejanja prostora, kot so definicije, kaj je naselje, kaj gradbena parcela, kaj razpršena poselitev in kaj razpršena gradnja.

Odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč ostajajo

Koalicijske stranke so si premislile in odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč vendarle ne bodo odpravile. To so namreč nameravale storiti z novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so jo v parlamentarni postopek vložile stranke SDS, DL, NSi in DeSUS. Virantova lista in člani upokojenske stranke so si kmalu po vložitvi zakona pod težo pritiska stroke in javnosti premislili in popolne odprave odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ne podpirajo več, včeraj popoldan pa so morali v to privoliti tudi v SDS - stranki, ki je vodila kampanjo proti odškodninam. A bodo te po naših informacijah v prihodnje bolj simbolične. Bile naj bi precej nižje kot doslej, za nameček naj bi jih odmerjali le za zemljišča, ki imajo bonitetni razred 50 ali več. Koalicijske stranke naj bi danes vložile dopolnilo k zakonu o kmetijskih zemljiščih s takšno vsebino, vlada pa naj bi poleg tega sprejela uredbo o trajno varovanih kmetijskih zemljiščih.

Vir: Finance, (tat)

NEPREMIČNINE MARIBOR

Emonika oživljena. Ali bodo to Janševe Stožice? - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

Iz pepela vstaja 350-milijonski nepremičninski projekt Emonika. Bo ta bolj premišljen in finančno vzdržen, kot so Stožice? Minister Černač z njim napoveduje zagon gradbeništva.

Projekt gradnje potniškega centra v Ljubljani Emonika - začet je bil v času prve vlade Janeza Janše - spet oživljajo. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač naj bi še letos poskrbel za izdajo vseh gradbenih dovoljenj. Kdo bo financiral od 303 do 356 milijonov evrov vreden projekt in kako bo preprečil, da ne bomo dobili še enega »projekta Stožice«? Brez kohezijskih sredstev se gradnja očitno ne bo začela.

Leta 2007 je bilo med madžarskim Trigranitom , enim izmed največjih evropskih razvijalcev projektov (developerjem), in Slovenskimi železnicami podpisano javno-zasebno partnerstvo za gradnjo Emonike, ljubljanskega potniškega centra z novo železniško in avtobusno postajo, 107 metrov visoko poslovno stolpnico, hotelom in trgovskim središčem. Prvi načrti Emonike so bili narejeni leta 2006, nato pa dvakrat popravljeni (leta 2009 in lani). Tako se je tudi odmikal rok izvedbe. Po zadnjih informacijah iz Trigranita naj bi bila prva faza, gradnja javnega dela (železniške in avtobusne postaje), parkirišč in trgovskega središča končana konec leta 2014. Poleg finančne krize je bilo največ zapletov s postavitvijo podpornih stebrov, ki bi omogočili poznejšo poglobitev železnice. Trigranit v svojih dokumentih omenja, da se je zaradi drugačne pozicije podpornih stebrov naložba podražila za 12 milijonov evrov, dodatnih pet milijonov evrov pa zaradi pogojev poglobitve - načrt predvideva poglobitev železniških tirov. Skupaj se je javni del po Trigranitovih študijah podražil za 44 milijonov evrov. Gradnja železniške postaje naj bi namesto 11 milijonov evrov stala 44 milijonov evrov, ob tem se je zvišal tudi komunalni prispevek, z 21 na 32 milijonov evrov. Zdaj Trigranit in Slovenske železnice od vlade pričakujejo posredovanje, da bi se naložba nadaljevala.

Februarski ministrski sestanek ...

Februarja letos, torej v mesecu nastopa nove vlade, je po naših virih na finančnem ministrstvu potekal sestanek, z namenom ugotoviti stanje projekta. Predstavniki Trigranita in ministrstev (v vlogi svetovalke je bila tudi Nevenka Črešnar Pergar) so razpravljali o dveh možnostih: in sicer, ali bi bilo mogoče za projekt črpati evropska kohezijska sredstva ter o možnosti vstopa ministrstva za infrastrukturo in prostor v javno-zasebno partnerstvo (namesto Slovenskih železnic, ki so ob Trigranitu zdaj triodstotne lastnice podjetja Emonika). Ideja je bila, da bi ministrstvo vstopilo samo v delu, ki se nanaša na javno železniško infrastrukturo v lasti države, in da bi se pogodbeno zavezalo, da bi krilo stroške, ki bi nastali zaradi morebitnih prihodnjih sprememb zakonodaje oziroma pogojev gradnje. A že takrat naj bi ugotovili, da vlada oziroma ministrstvo nima denarja za vstop v partnerstvo. Že letos bi bilo treba s proračunom zagotoviti 12 milijonov evrov za rekonstrukcijo tirnih naprav na železniški postaji, še dodatna sredstva pa bi bilo treba zagotoviti v državnih proračunih 2013 in 2014 za gradnjo železniške postaje.

... aprila spet sestanek

Ista ekipa se je sešla še dva meseca pozneje, ko sta bili na mizi spet dve možnosti, ki ju je predstavil Trigranit. Po prvi bi se zgodile spremembe obsega projekta oziroma tehničnih pogojev (zlasti v zvezi s podpornimi stebri), kar bi pocenilo investicijo. Druga možnost pa je, da poskuša vlada najti denar pri bruseljskih kohenzijskih skladih. Konec maja pa sta izvršni direktor Emonike Csabo Toth in direktor Slovenskih železnic Dušan Mes še enkrat pisala ministru Černaču in ga prosila za pridobitev kohezijskih sredstev. Temu je prejšnji teden sledil še obisk visoke delegacije Trigranita pri premieru Janezu Janši, ki je izrazil podporo projektu.

Černačevo ministrstvo: Emoniko podpiramo!

Na finančnem ministrstvu so nas včeraj odslovili brez odgovorov: »Projekt Emonika ne sodi v naš resor, obrnite se na pristojno ministrstvo.«

Na ministrstvo za infrastukturo in prostor Zvonka Černača smo tako včeraj naslovili vrsto vprašanj, med drugim:

• ali se je minister Černač res zavezal, da bo še letos poskrbel, da bodo Emoniki izdana vsa gradbena dovoljenja;
• koliko bo po zadnji različici za projekt Emonika dala - če sploh kaj - država iz proračunskih virov;
• ali lahko zagotovite, da ta projekt po zgledu ljubljanskega projekta Stožice ne bo postal nova težava domačih bank, in kako boste to preprečili?

Odgovorili so le: »Ministrstvo in vlada nista neposredno udeležena pri projektu Emonika in tega tudi v prihodnje ne načrtujemo. Projekt je zastal po tistem, ko se je spremenil načrt mestne občine Ljubljana (MOL) zaradi zahteve po poglobitvi tirov, deloma pa tudi zaradi tega, ker se je občutno spremenila višina komunalnega prispevka, ki jo je določil MOL. Po naših informacijah so zdaj te stvari urejene, tako da je od investitorja odvisno, kdaj bo pridobil gradbeno dovoljenje.« Dodali so še: »Projekt Emonika je pomemben ne samo za mesto Ljubljana, temveč za celotno državo, saj odpira nove investicijske možnosti, zato ga na ministrstvu podpiramo.« Po naših virih se računa, da bi projekt zagnal predvsem gradbeno panogo in prinesel okoli dva tisoč delovnih mest.

Informacije, da se je minister Černač »zavezal«, da bo še letos poskrbel za izdajo gradbenih dovoljenj, niso zanikali. Prav tako niso podrobneje komentirali razlik s projektom Stožice.

Kje je projekt zdaj in kaj sledi?

Po naših informacijah je stanje tako:

1. Možno je preoblikovanje družbe Emonika v tri projektne družbe: družba Retail bi vodila razvoj, zgradila in tržila komercialni del projekta (nakupovalno središče ...) skupaj z javnim logističnim delom; družba Office bi vodila razvoj ter zgradila in tržila poslovno stolpnico, družba Hotel pa bi vodila razvoj, pridobila zemljišča ter zgradila in tržila stanovanjski in hotelski del potniškega centra Ljubljana. V vseh treh družbah bi lastniška sestava ostala enaka: 97 odstotkov Trigranit in tri odstotke Slovenske železnice.

2. Minister Černač je odgovoren, da bo postopek izdaje gradbenega dovoljenja končan še letos.

3. Naredila se bo revizija finančne konstrukcije projekta - ta se zdaj giblje med 303 in 356 milijoni evrov. Pri reviziji se na eni strani upošteva zvišanje stroškov; po oceni Emonike so se namreč ti zvišali za 134 milijonov evrov (62 milijonov zaradi spremembe temeljnega načrta, 44 milijonov zaradi spremembe zakonodaje in 28 milijonov zaradi rasti stroškov razvoja železniške postaje). Na drugi strani pa mora nova finančna konstrukcija upoštevati ukrepe vlade, ki naj bi potencialno projekt pocenili: 40-odstotna olajšava za investicije, 100-odstotna olajšava za vlaganja v razvoj in raziskave ter dejstvo, da naj bi konsolidacija javnih financ znižala stroške zadolževanja.

4. Gradnja naj bi se začela še letos (po prvotnem načrtu bi se morala še v tem četrtletju) in se mora končati do konca 2016. Poskušalo pa naj bi se pridobiti tudi evropska sredstva za javno infrastrukturo.

NLB bi sodelovala »omejeno«

Po pojasnilih izvršnega direktorja Emonike Csaba Totha bodo večino denarja za gradnjo zagotovile banke, ki imajo v Sloveniji podružnice. »Največje slovenske državne banke so pokazale omejeno zanimanje za financiranje,« nam je pojasnil Toth in dodal, da se bodo posojila servisirala iz denarnega toka, ki ga bo ustvarila Emonika. Kakšna je finančna konstrukcija, nam Toth ni želel izdati, nam je pa njegova svetovalka Nevenka Črešnar Pergar zatrdila, da finančna konstrukcija še ni zaprta in da pogovori z bankami še potekajo. Po njenih navedbah bo Trigranit v projekt prispeval 40 odstotkov lastnih sredstev, 60 odstotkov pa bo pomenilo posojilo konzorcija tujih bank. Omenimo, da je tudi ljubljanski župan Zoran Janković sprva napovedoval, da bodo Stožice financirale tudi tuje banke, a v konzorciju, ki je dal Grepu 115-milijonsko posojilo, na koncu ni bilo niti ene banke v tuji lasti.

Poljska Emonika in zagrebške Stožice

Trigranit je podoben projekt kot Emonika februarja letos začel graditi v Poznanju na Poljskem. Prav tako gre za projekt v javno-zasebnem partnerstvu, ki vključuje prenovo železniške in avtobusne postaje ter nakupovalno središče. Projekt je vreden 250 milijonov evrov, od tega pa je 119 milijonov evrov po poročanju Bloomberga prispeval konzorcij poljskih bank: Bank Zachodni WBK , Raiffeisen Bank Polska , Nordea Bank Polska , BRE Bank SA in Hypo NOE Gruppe Bank .

Trigranit je pred kratkim odprl tudi trgovsko središče ob Areni v Zagrebu, kjer je 150-milijonsko posojilo prispeval sindikat šestih bank; skupaj je investicija sicer znašala 244 milijonov evrov. Tudi tu je šlo za javno-zasebno partnerstvo (v konzorciju s Trigranitom je nastopalo gradbeno podjetje Ingra ), zdaj pa organi pregona preiskujejo, kako sta na črnem fondu tedaj vladajoče HDZ Iva Sanaderja pristala dva milijona evrov.

Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan, Monika Weiss

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

Marriott bo v Ljubljani, kdaj, pa ni jasno - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

Prve goste je sprejel nov prestižni hotel Plaza, ki bo zapolnil del potreb po namestitvah višjih kategorij, ki jih v mestu primanjkuje.

Pred dnevi je prve goste sprejel največji hotel v Ljubljani in v Sloveniji, hotel Plaza v ljubljanskem nakupovalnem središču BTC City. Hotel je v lasti Zlatarne Celje, ima štiri zvezdice in 208 sob ter 28 suit, ki so namenjene večinoma poslovnežem. Čeprav hotel ni del nobene izmed mednarodnih verig, bo s svojo ponudbo zapolnil del potreb po namestitvah višjih kategorij, ki jih v Ljubljani primanjkuje, pravi Petra Stušek iz zavoda Turizem Ljubljana.

Hotelirji in turistični delavci namreč že nekaj let opozarjajo, da bi mesto potrebovalo hotel luksuzne kategorije, ki bi Ljubljani dvignil prepoznavnost. Predvsem hotel znane prestižne verige, denimo Ritz, Sheraton ali Hyatt, bi mestu dvignil ugled in Ljubljano uvrstil med prepoznavne cilje za turiste, pravijo hotelirji.

Marriott zagotovo prihaja, kdaj, pa še ni znano

Prav tak hotel že nekaj časa napoveduje poslovnež Joc Pečečnik. V sklopu obnove širšega območja bežigrajskega stadiona bi v načrtovani stolpnici, ki bo zrasla ob stadionu, odprli tudi hotel znane verige Marriott. To je ena od treh vodilnih svetovnih hotelskih korporacij. Hotel bo imel okoli 200 sob najvišjih kategorij in, kot je povedal Srečko Žvipelj iz dužbe BŠP Joca Pečečnika, se s predstavniki hotela Marriott že usklajujejo glede posameznih podrobnosti, denimo arhitekturne zasnove novonastalega hotela, strojnih in elektro-instalacij, varnosti, opreme, določili so termine za šolanje kadrov, ki bodo hotel vodili, in podobno. "Hotel zadovoljuje najstrožje svetovne standarde in se umešča na najzahtevnejše tržišče mednarodne kongresne dejavnosti, ki v širši regiji nima podobnih primerjav. S tem pridobivamo izredno prepoznavnost, kar si v Sloveniji že desetletja želimo," dodaja Žvipelj. Toda čeprav so dorekli že vsako najmanjšo podrobnost, pa odgovora na ključno vprašanje še ni. Ker v tem trenutku še ni jasno, kdaj se bo začela celostna obnova širšega območja bežigrajskega stadiona, saj družba BŠP še vedno ni pridobila vseh potrebnih dovoljenj, še niti približno ni jasno, kdaj bi prestižni hotel začeli urejati in kdaj bi lahko začel obratovati.

A Pečečnik oziroma družba BŠP pravzaprav ni edina, ki obljublja odprtje hotela mednarodne verige, ki Ljubljani tako zelo primanjkuje. Hotel znane hotelske verige naj bi odprli tudi v kompleksu Emonike, natančneje na zemljišču Vilharjeve ceste. Katero hotelsko verigo bodo investitorji pripeljali v Emoniko, še ne želijo razkriti. "Ne moremo še razkriti imen. V natečaju za hotel Emonika je sodelovalo 10 svetovnih top hotelskih verig," je rekla Miljana Picek iz družbe Emonika. Znano pa je, da hotel ne bo luksuzne kategorije, ampak poslovni hotel s štirimi zvezdicami. V njem bo približno 130 sob s konferenčnimi prostori in restavracijami. Vendar pa je tudi gradnja hotela Emonika odvisna od tega, kdaj bo končan postopek razlastitve zasebnih zemljiščih ob sedanji Vilharjevi cesti, kamor se bo v prihodnosti ta cesta razširila. In prav zato tudi v tem primeru ni jasno, kdaj bo hotel pravzaprav odprl svoja vrata.

Poplava butičnih hotelov

Po drugi strani pa so v zadnjih letih v Ljubljani kot gobe po dežju začeli rasti manjši butični hoteli s štirimi zvezdicami v starem mestnem jedru. Tam je tako pred nekaj več kot dvema letoma s preureditvijo historičnih stavb nastal Allegro Hotel. Lesar Hotel Angel na Gornjem trgu in Antiq Palace Hotel & Spa v Gosposki ulici sta svoja vrata odprla predlani, Hotel Cubo ob Slovenski cesti pa lani poleti. Slednji je največji izmed naštetih butičnih hotelov in šteje 26 sob. V zadnjih nekaj letih se je zelo povečalo tudi število hostlov. Nedavno se je odprl hostel Sax v Eipprovi ulici, nazadnje, junija, pa nov Hostel & Spa na Poljanski cesti, ki ima 16 ležišč v 5 sobah.

Prav odpiranje teh manjših butičnih hotelov in namestitvenih kapacitet najnižjih kategorij povzroča sive lase hotelirjem, ki so v mestu prisotni že desetletja. "Hotelirstvo na dobri lokaciji v središču mesta se še vedno splača, vendar pa povečanje konkurence niža cene nočitev na nerazumno raven, kar povzroča težave pri zagotavljanju kakovosti," je opisal Željko Vrhovac, vodja rezervacij v hotelu Slon.

"Ljubljana je v zadnjih nekaj letih doživela pravo poplavo številnih manjših butičnih hotelov. Še vedno se gradijo tudi večji hoteli, kar ob kombinaciji majhnosti Ljubljane in pomanjkanja rednih letalskih linij dodatno negativno prispeva k privlačnosti te panoge. Med ljubljanskimi hoteli tako zahtevnost poslovanja povečuje tudi zasičenost trga," pa je povedal Milan Sajovic, vodja prodaje in marketinga v hotelu Lev.

Vir: Dnevnik, Anja Hreščak

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

Zemljiški zakon naj bi dobil ročno zavoro - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

Židan: SDS tako zelo sili s hitrim sprejemanjem zakona, ker ve, da je to, kar počne, napačno in da ne bo zdržala javnega pritiska.

V ponedeljek ob 14. uri bo na seji državnega zbora padla odločitev, ali bodo poslanci novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ukinja odškodnino zaradi pozidave zemljišč, obravnavali po skrajšanem ali rednem postopku.

"Zakon je treba obravnavati po normalnem postopku, saj ni nikjer nobenih izrednih razmer, in se o njegovih spremembah pogovoriti s stroko," meni Dejan Židan iz opozicijske SD, eden od pobudnikov spremembe zakonodajnega postopka za zemljiški zakon, ki so ga v parlamentarno obravnavo vložile štiri koalicijske stranke - SDS, NSi, DL in DeSUS.

Toda poslanci Državljanske liste predlagane novele zakona o kmetijskih zemljiščih, katere sopodpisniki so, ne zagovarjajo več v celoti. Zavzemajo se za kompromisno rešitev, po kateri bi odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ostala v zakonu, vendar je ne bi plačevali investitorji, temveč tisti, ki bajno služijo zaradi prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna. "Če nekdo kupi kmetijsko zemljišče po pet evrov za kvadratni meter in se mu po spremembi namembnosti vrednost poveča na 100 ali celo 200 evrov, je to izjemno velik dobiček, za katerega ni potreben noben trud. Le morda sreča, zveze ali celo kakšni nelegitimnimi mehanizmi, opozarja predsednik Državljanske liste Gregor Virant.

Po njegovem bi bilo zato treba v zakon o kmetijskih zemljiščih vnesti obdavčitev ekstra zemljiških dobičkarjev, del zbranega denarja pa nameniti za vzpostavljanje novih kmetijskih zemljišč. "Tako ne bi bili dodatno obremenjeni tisti, ki že imajo v lasti stavbna zemljišča in jih je Židanov zakon presenetil zaradi plačila nadomestila za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Zdaj špekulanti, ki kupujejo zemljišča in jih prodajajo kot stavbna, ne plačajo nič, odškodnino pa plača tisti, ki od njih kupi zemljišče. To je zelo krivično," je prepričan Virant, zato se zavzema za kompromisno rešitev. Od kmetijsko-okoljskega ministrstva pričakuje, da jo bo skušalo v predlagano novelo zakona vnesti preko dopolnil. "Če se z amandmaji ne bo dalo dopolniti, pa bo najbrž zavrnjen in bo treba vložiti nov zakon," ocenjuje predsednik državnega zbora, ki se kljub kritikam opozicije in strokovne javnosti zavzema za obravnavo zemljiškega zakona po skrajšanem postopku.

Dejan Židan, ki, kot rečeno, zagovarja obravnavo zakona po normalnem postopku, kar pomeni, da bi se odločanje o njem preneslo na jesen, si takole razlaga veliko naglico pri sprejemanju tega zakona, ki jo diktira SDS: "Vem, da so vse politične stranke zelo v precepu zaradi hudega pritiska SDS. Po drugi strani vsi slišijo in berejo dokaj enotno mnenje stroke in nevladnih organizacij. Po mojem je tudi to razlog, zakaj SDS tako zelo sili s hitrim sprejemanjem novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ker ve, da je to, kar počne, napačno in da ne bo zdržala javnega pritiska."

Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

V MOL zavrnili očitke o zaviranju projekta Emonika - NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE

Mestna občina Ljubljana (MOL) je zavrnila očitke kabineta predsednika vlade, da so tudi oni krivi za zaplete pri izgradnji Potniškega centra Ljubljana Emonika. "Čeprav nismo pogodbeni partner, smo vseskozi konstruktivno sodelovali pri razvoju projekta in v okviru pristojnosti iskali primerne rešitve," so zapisali v MOL.

Premier Janez Janša se je v torek sestal s predstavniki družbe Trigranit, s katerimi je govoril o oživitvi projekta Emonika in o tem, zakaj večstomilijonska investicija še vedno čaka na začetek gradnje.

Kot so zapisali v njegovem kabinetu, iz krivde za zaplete pri izvedbi projekta niso izvzete niti državne niti mestne institucije, ki so namesto sodelovanja in iskanja rešitev velikokrat zgolj postavljale nove ovire.

"Med drugim so se po že končanem mednarodnem javnem razpisu spreminjali pogoji za investicijo od podražitev komunalnih prispevkov za 50 odstotkov do novih zahtev glede nivojske umeščenosti železniških tirov," so zapisali v kabinetu premiera, medtem ko so to v MOL zavrnili. "Vodstvu projekta nismo nikoli postavljali pretiranih zahtev ali projekt kakorkoli drugače ovirali," so navedli.

Kot so med drugim pojasnili, je do očitane podražitve komunalnega prispevka prišlo zaradi spremembe zazidalnega načrta za območje Potniškega centra Ljubljana leta 2009, ko je bilo treba sprejeti nov odlok o programu opremljanja za to območje, pa tudi zaradi spremembe zakonodaje na področju izdelave programov opremljanja leta 2009, ki je uvedla obračunavanje DDV v izhodiščne stroške komunalne opreme.

Po njihovih navedbah je zasnova Emonike od marca usklajena s prostorskimi akti, pogoji Slovenskih železnic, spomeniško službo in pričakovanji strokovne javnosti. "Tako bo investitor lahko vložil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki bi bilo predvidoma lahko izdano že v septembru," so sklenili.

Vir: Dnevnik, (sta)

NEPREMIČNINE & INVESTICIJE