Vloga prek notarja
V tem primeru zemljiškoknjižni predlog vloži notar kot pooblaščenec predlagatelja. Notar zemljiškoknjižni predlog vloži elektronsko, sodišče pa ga prejme neposredno po sami overitvi podpisa.
Notar je ob sestavi in vložitvi zemljiškoknjižnega predloga dolžan pretvoriti listine v elektronsko obliko, izvirnike listin pa hraniti vse do pravnomočnosti vpisa, nato jih vrne predlagatelju.
In kakšni so stroški? Notarska pristojbina za sestavo zemljiškoknjižnega predloga znaša 44,4 evra. V strošek so vključeni pregled zemljiške knjige, pretvorba listin v elektronsko obliko in hramba listin, ki so podlaga zemljiškoknjižnega predloga. Višina sodne takse je odvisna od vrednosti nepremičnine.
Samostojna vloga
V svojem imenu lahko zemljiškoknjižni predlog elektronsko vloži vsaka fizična ali pravna oseba. Pri tem pa mora zagotoviti digitalno potrdilo s svojim varnim elektronskim podpisom ali v elektronsko obliko pretvorjene listine, ki so podlaga za vpis.
Pridobitev digitalnega potrdila in odprtje varnega elektronskega predala je praviloma brezplačno. Na drugi strani pa notarska pristojbina za pretvorbo zasebnih listin v elektronsko obliko in prevzem listin v hrambo stane 30 evrov. Vloga prek odvetnika
Slednji lahko zemljiškoknjižni predlog vloži kot pooblaščenec predlagatelja. Plačilo odvetniškega zastopanja je odvisno od razmerja med odvetnikom in stranko, strošek pretvorbe listin, ki so podlaga zemljiškoknjižnemu predlogu, pa je enak kot v primeru, če predlagatelj vloži zemljiškoknjižni predlog samostojno. Pri tem je treba plačati tudi sodno takso.
Vloga prek nepremičninske družbe
V tem primeru gre praviloma za nepremičninske agencije. Te lahko zemljiškoknjižni predlog vložijo le, če so posredovale pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjiž- no dovolilo. Stranka mora v tem primeru plačati sestavo zemljiškoknjižnega predloga, ki pa mora biti vključena v strošek provizije, pretvorbo listin in sodno takso.
Vloga neposredno pri sodišču
Zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice lahko predlagatelj vloži tudi na zapisnik pri sodišču. V tem primeru se mora zglasiti pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega je nepremičnina. Sodišče bo pri tem sestavilo elektronski predlog, pretvorilo listine v elektronsko obliko in jih sprejelo v hrambo.
Ob tem je treba upoštevati, da je takšen način vložitve zemljiškoknjižnega predloga mogoč le v primeru, ko se predlaga vpis lastninske pravice in ne vpis drugih stvarnih pravic. Ob tem plača vlagatelj le sodno takso.
Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator