Potomci Attemsov bodo prejeli gozdove in zemljišča, namesto gradu pa odškodnino - NEPREMIČNINE PTUJ

NEPREMIČNINE PTUJ  

Občina Slovenska Bistrica in potomci družine Attems že več kot dve desetletji čakajo na razplet zahteve slednjih po vrnitvi nacionaliziranih nepremičnin. Kot kaže je država zdaj z Attemsi le sklenila dogovor vsaj glede več kot 2100 hektarjev gozdov in 110 hektarjev kmetijskih zemljišč, medtem ko so se vrnitvi bistriškega gradu v naravi že odrekli.

Kot so za STA pojasnili na državnem pravobranilstvu, Attemsi v postopku pred okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici zahtevajo vrnitev premoženja po določbah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij in ne po določbah zakona o denacionalizaciji.

Namesto gradu plačilo odškodnine

V nepravdni zadevi, ki poteka pred bistriškim sodiščem, je bilo o zahtevku junija 2011 že odločeno s sodbo vrhovnega sodišča, s katero je bila s strani države predlagana revizija zavrnjena. Država je zato septembra letos s predlagatelji sklenila poravnavo glede vračila kmetijskih zemljišč in gozdov, in sicer za tiste, glede katerih ovire za vračilo v naravi niso obstajale, pa tudi za tista zemljišča, za katera so ovire obstajale in bi država zanje morala plačati odškodnino, vendar je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zanje kot obliko odškodnine dal nadomestna zemljišča.

Predmet zahtevka Attemsov v Slovenski Bistrici je tudi tamkajšnji grad, glede katerega je ministrstvo za kulturo uveljavilo ovire za vračilo v naravi, zato so predlagatelji zahtevek spremenili v zahtevek za plačilo odškodnine. »V tej fazi postopka je torej v celoti rešen le zahtevek glede vračila kmetijskih zemljišč in gozdov, vse ostalo pa je predmet nadaljnjega obravnavanja,« pojasnjujejo na pravobranilstvo. A kljub vsemu kaže, da bo tudi v tem primeru podobno kot v primeru gradu Brežice, kjer so dobili odškodnino v obliki obveznic.

Vračilo nepremičnin v naravi tudi v Brežicah in Krškem

Podobna postopka glede vračila podržavljenih nepremičnin sta namreč potekala tudi pred okrajnima sodiščema v Krškem in Brežicah. V Brežicah sta bila izdana delna sklepa glede vračila premičnega premoženja in glede vračila gradu Brežice, oboje v obliki odškodnine v obveznicah, ki jih izda Slovenska odškodninska družba (Sod).

V Krškem pa je sodišče v začetku septembra izdalo delni sklep, s katerim je določilo vračilo nepremičnin v naravi, a sta sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter občina Krško zoper to vložila pritožbo, o kateri še ni odločeno.

Zahtevek za odškodnino za skoraj 19 milijonov evrov

Še vedno pa je odprt tudi zahtevek Attemsov za odškodnino v višini skoraj 19 milijonov evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi zaradi nezmožnosti uporabe oziroma upravljanja zaplenjenega premoženja ter zaradi izgubljenega dobička od zaplembe premoženja do vrnitve. Postopek je prekinjen do pravnomočne rešitve že omenjenih nepravdnih zadev.

Pravnomočno je ob tem zaključena zadeva, ki je potekala pred okrajnim sodiščem v Šmarju pri Jelšah, v kateri je sodišče odločalo o vračilu gradu Podčetrtek v denarju in gradu Olimje s pripadajočim posestvom v naravi. Država je najprej izgubila vse sodne postopke do vrhovnega sodišča. Sklep slednjega je ustavno sodišče razveljavilo, v ponovnem odločanju pa je bil zahtevek Attemsov zavrnjen.

NEPREMIČNINE PTUJ  

 

Vir: Dnevnik, STA

Zaradi davka na nepremičnine pobrati milijone eurov - NEPREMIČNINE PTUJ

Katoliška cerkev bo morala zaradi davka na nepremičnine milijone pobirati pri vernikih

NEPREMIČNINE PTUJ  

 

Po predlogu zakona o davku na nepremičnine ne bodo obdavčeni sakralni objekti, ki so namenjeni bogoslužju, vsi drugi pastoralni prostori pa bodo. Če bo davek sprejet, bo moral RKC kar preko vernikov vsako leto zagotoviti sredstva v skupni višini več milijonov evrov, so sporočili iz SŠK.

Čeprav predlog zakona o davku na nepremičnine ne bi zajel sakralnih objektov (cerkve in kapele), ima Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) pomisleke glede predloga zakona. Opozarja, da bodo po tem predlogu obdavčeni vsi drugi pastoralni prostori (veroučne učilnice, pevske sobe, župnijski uradi, samostani, katoliški vrtci in šole, študentski domovi in domovi Karitasa).

"Če bo zakon v takšni obliki sprejet, bo morala Katoliška cerkev preko svojih vernikov vsako leto zagotoviti sredstva v skupni višini več milijonov evrov. Številne župnije in druge organizacije Katoliške cerkve takšnega davčnega bremena ne bodo zmogle, zato bo uveljavitev omenjenega zakona nujno vodila v omejevanje in ukinjanje njene verske, kulturne, karitativne in dobrodelne dejavnosti," v pesimističnih tonih opisujejo bližnjo prihodnost na SŠK.

Zaskrbljeni so tudi, kot pravijo, zaradi izključevanja javnosti in sprejemanja zakona po hitrem postopku, še posebej pa jih žalosti, da bo davek na nepremičnine prizadel večino slovenskih državljanov. "V Komisiji pričakujemo, da bo vlada pri sprejetju tega zakona vnaprej zagotovila čim širše družbeno soglasje, prav tako pa v zakonu še posebej zaščitila socialno šibke družbene skupine. Ob tem izražamo razumevanje z vsemi posamezniki in organizacijami, ki se javno zavzemajo za takšno obdavčitev nepremičnin, ki ne bo poslabšala življenja socialno šibkih družin, delavcev, upokojencev, kmetov, obrtnikov in malih podjetnikov," razmišljajo v SŠK ter vlado in poslance pozivajo, naj omogočijo čim širšo razpravo o davku na nepremičnine.

NEPREMIČNINE PTUJ  

 

Vir: 24ur.com, G.G.

Za nižji davek uredite služnost - NEPREMIČNINE in DAVKI - PTUJ

Za nižji davek uredite služnost

 

NEPREMIČNINE PTUJ  

 

Nasvet. Če v vaši nepremičnini bivajo sorodniki, lahko s služnostjo znižate nepremičninski davek. Kdo ga plača? Po nižji stopnji davek plača imetnik služnosti, ne pa lastnik stanovanja.

Če v vaši nepremičnini živijo vaši sorodniki, se lahko višji stopnji davka na nepremičnine izognete z ureditvijo osebne služnosti. O tem nas je spraševalo več bralcev. Ženi bralca Matjaža, ki ima v lasti pol stanovanja v Ljubljani, je stric podaril hišo, saj je ne more več vzdrževati, v njej pa ima doživljenjsko pravico živeti. V drugem primeru sta starša otrokoma prepisala vsakemu pol hiše, v delu hiše pa še vedno živita in imata dosmrtno pravico do uporabe tega stanovanja.

Če imajo služnost vpisano v zemljiško knjigo, bodo davek po nižji (rezidenčni) stopnji plačali stric in starši. Predlog zakona o davku na nepremičnine namreč določa, da je davčni zavezanec oseba, ki je imetnik v zemljiško knjigo vpisane osebne služnosti (in ne lastnik).

Služnost ni nujno do smrti

V Marjanovem in Verinem stanovanju živita njuni hčeri in za bivanje ne plačujeta najemnine, pisali pa smo tudi že o bralki, ki je podedovala četrtino hiše, v kateri živi njen brat z družino. Tudi ti bi lahko svojima hčerama ali bratu podelili služnost, saj se ta lahko podeli "za poljubno časovno obdobje in tudi večkrat zapored", pojasnjuje odvetnik Aleš Kaluža iz Odvetniške pisarne Malovrh, Kastivnik, Kaluža. "Teoretično lahko sestra bratu vsako leto podeli novo služnost za obdobje enega leta. Z vidika davkov je pomembno le, da je 1. januarja leta (prihodnje leto se bo izjemoma upoštevalo stanje na dan 1. april, op. a.), v katerem se odmerja davek, ta vpisana v zemljiški knjigi," pravi Kaluža.

 

Obstajajo tri različne osebne služnosti: služnost užitka, služnost rabe in služnost stanovanja. "Za takšne primere je najprimernejša služnost rabe ali služnost stanovanja. V nasprotju s služnostjo užitka ju namreč ni mogoče prenašati na tretje osebe, na primer stanovanja oddajati v najem, kar pomeni, da sme v stanovanju prebivati le služnostni upravičenec pri služnosti rabe oziroma tudi njegova družina pri služnosti stanovanja. Z vidika lastnika nepremičnine je zato najugodnejša služnost rabe, v kateri lahko natančno določi, kdo vse sme uporabljati nepremičnino, pri služnosti stanovanja pa tega ne more, ker nima vpliva na to, s kom si bo upravičenec ustvaril družino," razlaga Kaluža.

 

Kaj, če se boste sprli

Kaluža opozarja, da je pri podelitvi osebne služnosti največja past nedorečenost obsega služnosti, zato je bistvenega pomena z natančnim opisom natančno določiti njen obseg. "To v praksi pomeni, da je treba natančno opisati, katere dele stanovanja in katere skupne prostore sme uporabljati upravičenec ter pod kakšnimi pogoji. Določiti je treba tudi, kako se delijo skupni stroški, na primer voda, elektrika in telefon, če ni ločenih števcev. Vsaka nedorečenost gre namreč v škodo lastnika, in če se podeli služnost stanovanja na stanovanjski hiši, to pomeni, da bo lahko služnostni upravičenec uporabljal celotno hišo brez omejitev, čeprav sta stranki sprva imeli v mislih le eno etažo," na pasti opozarja Kaluža.

"Lastnik nepremičnine se mora vprašati, kaj je pripravljen dovoliti bodočemu upravičencu, tudi če se morda spreta, in to natančno ter omejujoče zapisati v pogodbo ter v zemljiško knjižno dovolilo v delu opisa služnosti," svetuje Kaluža in dodaja, da je ravno v tem delu bistvena pomoč izkušenega pravnega strokovnjaka, ki zna predvideti, kaj gre lahko narobe.

NEPREMIČNINE PTUJ 

 

Vir: Žurnal24.com, Janez Zalaznik

OSEBNE SLUŽNOSTI - PRODAJA NEPREMIČNIN - PTUJ

Osebna služnost

NEPREMIČNINE PTUJ  

Služnost je ena od šestih stvarnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik in pomeni omejitev lastninske pravice, ker je del lastninskih upravičenj prenesen na osebo, ki ni lastnik, ta oseba (služnostni upravičenec) pa uživa pravno varstvo. Služnost je pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oziroma zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari. Ker je področje preobsežno za en sam članek, sem tematiko razdelil v dva dela. V prvem delu bom predstavil osebne služnosti, v drugem delu pa stvarne služnosti in neprave stvarne služnosti.

Osebna služnost je pravica imetnika, da uporablja tujo stvar ali izkorišča pravico in traja najdlje do imetnikove smrti. Če je osebna služnost ustanovljena v korist pravne osebe, čas njenega trajanja ne sme biti daljši od trideset let. Osebne služnosti se delijo na: (1) užitek, (2) rabo in (3) služnost stanovanja. Kot primarno osebno služnost zakon navaja užitek, katerega ureditev se smiselno porablja tudi za služnost rabe in stanovanja, če ni izrecno določeno drugače. Ker za razliko od stvarne služnosti zakon ne predvideva nastanka osebne služnosti na podlagi zakona, gre zaključiti, da osebne služnosti ni mogoče priposestvovati.

Užitek je najširša in za lastnika stvari najbolj obremenjujoča osebna služnost, ki daje pravico uporabljati in uživati tujo stvar ali pravico tako, da se ohranja njena substanca (užitkar bo npr. smel v gozdu sekati naravno prirast, ne bo pa smel napraviti goloseka ali travnika spremeniti v dvorišče). Predmet užitka je lahko nepotrošna stvar ali pravica, iz katere izvirajo obresti ali druge koristi. Užitkar svoje pravice ne more prenesti, lahko pa prenese njeno izvrševanje (npr. odda stavbo v najem). Predmet užitka je lahko tudi solastniški delež. V tem primeru ima užitkar pravico izvrševati užitek v obsegu solastnikove pravice. Užitek se lahko ustanovi tudi na delu nepremičnine tako, da nepremičnino skupaj uporabljata in jo uživata lastnik in užitkar. V tem primeru se v njunem medsebojnem razmerju šteje, kot da bi bil z užitkom obremenjen solastniški delež, ki ustreza obsegu uporabe stvari v korist užitkarja. V razmerju do tretjih pa se šteje, da je nepremičnina obremenjena kot celota.

Nastanek in prenehanje. Užitek nastane na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe. Za nastanek užitka v prvem primeru se poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti užitek, zahteva še izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon – za pridobitev užitka na nepremičnini se zahteva zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo, užitek na premičnini se pridobi z izročitvijo stvari, užitek na pravici pa s poslom, ki je potreben za prenos pravice. Pri sodni odločbi užitek nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna.

Užitek preneha s potekom časa, odpovedjo užitkarja ali s smrtjo oziroma prenehanjem užitkarja. Če je predmet užitka nepremičnina, užitek preneha z izbrisom iz zemljiške knjige. Užitek preneha tudi, če je stvar uničena. Če na mesto uničene stvari stopi nova stvar ali pravica, se užitek prenese na to stvar ali pravico.

Po prenehanju užitka mora posestnik vrniti stvar njenemu lastniku. Če stvari ni mogoče vrniti v stanju, v kakršnem je bila v trenutku ustanovitve užitka, lahko lastnik zahteva nadomestilo za izgubo zaradi poslabšanja. Užitkar ne odgovarja zaradi poslabšanj, ki so posledica redne uporabe stvari ali višje sile.

Dolžnosti užitkarja. Užitkar mora lastnika obveščati o vseh okoliščinah, pomembnih za stvar in mu dopustiti, da jo enkrat letno pregleda. Užitkar mora med trajanjem užitka kot dober gospodar vzdrževati stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom. Užitkarja bremenijo vsi stroški rabe kot tudi stvarna bremena in javne dajatve ne glede na korist, ki jo ima od užitka. Če užitkar ne izpolni katere od svojih obveznosti in je ogrožena substanca stvari, lahko lastnik od užitkarja zahteva primerno zavarovanje. Če mu užitkar tega zavarovanja ne da, lahko lastnik zahteva predčasno prenehanje užitka. V tem primeru ima užitkar pravico do nadomestila za predčasno prenehanje, ki ga določi sodišče, upoštevaje stanje stvari in pričakovano trajanje užitka.

Če je treba zaradi višje sile ali izrabe stvari opraviti popravilo, ki presega okvire vzdrževanja, mora užitkar o tem nemudoma obvestiti lastnika. Če lastnik opravi popravilo na svoje stroške, mu užitkar dolguje obresti na vrednost opravljenih del, potrebnih za vzpostavitev stanja stvari ob ustanovitvi užitka. Obresti zapadejo v plačilo konec vsakega koledarskega leta, za zadnje leto pa ob prenehanju užitka. Če nasprotno lastnik v razumnem roku noče opraviti popravila, ga lahko opravi užitkar na svoje stroške. Povrnitev teh stroškov lahko zahteva ob prenehanju užitka po pravilih, ki veljajo za dobrovernega posestnika. Užitkar mora dopustiti lastniku stvari, da med trajanjem užitka na svoje stroške opravi izboljšave stvari. Za čas, ko je zaradi izvedbe del omejena užitkarjeva pravica, mu lastnik dolguje denarno nadomestilo.

Predmet užitka so lahko tudi potrošne stvari in pravice, ki ne dajejo obresti ali koristi (nepravi užitek). V tem primeru se šteje, da je bila dana v užitek denarna vrednost stvari ali pravice, ki se ob prenehanju užitka vrne lastniku. Če je tako posebej dogovorjeno, mora užitkar vrniti valorizirano glavnico. Nepravi užitek je torej zelo podoben posojilu.

Vsi zahtevki za nadomestilo iz razmerja med lastnikom in užitkarjem zastarajo v enem letu od njihovega nastanka.

Raba je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tujo stvar v skladu z njenim gospodarskim namenom za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njena substanca in je po obsegu upravičenj ožja od užitka (ne daje pravice uživati stvari ali prenesti izvrševanja na tretjo osebo). Ustanovitev rabe na stvari v solastnini ni mogoča. Predmet rabe so lahko samo nepotrošne stvari. Imetnik rabe lahko uporablja stvar v obsegu, ki izhaja iz pravnega naslova, ki je podlaga za ustanovitev. Če je obseg rabe določen tako, da lahko stvar uporabljata skupaj lastnik in imetnik rabe, se smiselno uporabljajo določila o užitku na delu nepremičnine.

Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti tako, da se ohranja njegova substanca. Enako kot pri rabi užitkar ni upravičen do uživanja stanovanja oziroma prenosa izvrševanja na tretje osebe (npr. oddajanje v najem), stanovanje pa lahko poleg upravičenca uporabljajo tudi člani njegove družine. Pojem „stanovanje“ je definiran v Stanovanjskem zakonu – gre za skupino prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki so funkcionalna celota, praviloma z enim vhodom, ne glede na to ali so v stanovanjski stavbi ali drugi stavbi. Imetnik služnosti stanovanja ima tudi pravico do uporabe skupnih delov stanovanjskega objekta. Pri ustanovitvi služnosti s pravnim poslom je zelo pomembno, da se natančno opredeli predmet in obseg služnosti stanovanja (opis prostorov, skupnih delov, režim rabe, delitev skupnih stroškov).

Upravičenec iz služnosti stanovanja je dolžan med trajanjem služnosti kot dober gospodar vzdrževati stanovanje oziroma prostore v skladu z njihovim gospodarskim namenom ter trpeti (sorazmerne) stroške rabe, stvarnih bremen in javnih dajatev ne glede na korist, ki jo ima od služnosti. Namembnosti prostorov ne sme spreminjati (npr. iz stanovanja v delavnico).

NEPREMIČNINE PTUJ

Viri:

Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002.

Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, M. Juhart in ostali, GV Založba, Ljubljana, 2004.