Spremembe v škodo sosedov in javnih površin? - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Mestna občina Ljubljana je pripravila dopolnjeni osnutek sprememb izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta.

Mestna občina Ljubljana je pripravila dopolnjeni osnutek sprememb izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Ta med drugim ustreza načrtom velenjskega mogotca Tomaža Ročnika v soseski Celovški dvori. Urbanist in opozicijski svetnik Miha Jazbinšek svari, da mesto po nepotrebnem ugaja vlagateljem, ki bodo še pospešili inflacijo neprodanih stanovanj.

Mestna oblast v Ljubljani je javnosti predstavila prve spremembe v strateškem in izvedbenem delu ljubljanskega prostorskega načrta, sprejetem julija 2010. Kot je poudaril podžupan Janez Koželj, so tokrat sprejeli zlasti pobude investitorjev javnega sektorja, obravnavali pa so tudi neskladnosti in pripombe, ki so ob sprejemanju dokumenta leta 2010 prispele prepozno. Po Koželjevih besedah se spreminjajo predvsem tista določila, ki so se v praksi pokazala kot preveč toga in ki onemogočajo izpolnjevanje razvojnih ciljev. Mestni svet bo dopolnjeni osnutek sprememb obravnaval 23. aprila, v dneh javne razgrnitve dokumenta pa bodo 8. maja pripravili javno obravnavo.

Komu spremembe koristijo, komu škodijo?

»Investitor iz Velenja bo lahko končal nekoč Vegradov načrt o gradnji hotela, vendar bo namesto hotela z devetimi nadstropji postavil stolpnico z 21 nadstropji stanovanj. Spremembe gredo večinoma v škodo sosedov in javnih površin,« je kritičen Miha Jazbinšek, urbanist in opozicijski svetnik.

Družba Nip naložbe Tomaža Ročnika (ta je brat prve dame Probanke Romane Pajenk) načrtuje gradnjo 21-nadstropne stolpnice na lokaciji, kjer je Vegrad načrtoval gradnjo devetnadstropnega hotela s petimi zvezdicami. Projektant stolpnice Branko Poberžnik iz velenjske družbe Domina Inženiring pa je Jazbinškovo mnenje o pospeševanju inflacije praznih stanovanj komentiral: »Možno je, da ima prav, povsem mogoče pa je tudi, da se moti.«

Vir: Finance, Slovenija, Novica Mihajlović

NEPREMIČNINE MARIBOR

Manj parkirišč na stanovanje - NEPREMIČNINE NOVOGRADNJE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Spremembe. Soseske je treba zgoščevati, ne le graditi novih, pravi Koželj.

Dva parkirna prostora na stanovanje je previsok normativ za novogradnje, je prepričan Janez Koželj, ljubljanski podžupan.

Tudi zato so po njegovem spremembe izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta (OPN), ki je bil sprejet julija 2010, potrebne.

Mestni svet jih bo obravnaval na seji konec aprila, predvidoma pa bodo začele veljati konec jeseni.

Parkirišča so netrajnostna

“Ti parkirni normativi so veljali za nazaj, šlo je za sanacijo zatečenih stanj. To smo podpirali, a zdaj moramo nekaj spremeniti. Če gradimo nekaj novega, naprednega, moramo omejiti uporabo avtomobila v prid javnega prevoza. Ljudje si želijo družinske hiše na veliki parceli nekje v predmestju, vendar je to netrajnostno ravnanje, ki prinaša negospodarno razširitev komunalne infrastrukture, prometa – vsega, čemur se želimo izogniti,” je prepričan Koželj.

Cilj: soseske zgoščevati

Dodaja, da je bistvo trajnostnega razvoja mest gradnja na že zazidanih območjih. Zato so med predlogi tudi manjši minimalni odmiki od sosedov ter dodatna gradnja v zazidanih območjih. Na Mestni občini Ljubljana (MOL) so spremembe OPN pripravili po slabih dveh letih. Koželj pojasnjuje, da morajo “omogočiti sprotno preverjanje investicijskih namer” in načrt spreminjati na dve, tri leta. Do aprila so prejeli 325 pobud meščanov in drugih za spremembe, od tega so jih 250 vključili v osnutek sprememb OPN.

Koželj je še izpostavil, da jim države ni uspelo prepričati, da bi lahko MOL ob Barjanski cesti zgradila P+R. Območje je sicer le manjše poplavne ogroženosti, a kljub temu agencija za okolje že dve leti ne izda vodnega soglasja.

Vir: Zurnal24.si, Nina Oštrbenk

NEPREMIČNINE MARIBOR

Brez posegov v kmetijska zemljišča - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Potem ko so ljubljanski mestni svetniki julija 2010 sprejeli dolgo pričakovani občinski prostorski načrt, bodo že na naslednji seji razpravljali o njegovih spremembah in dopolnitvah. Predvidene spremembe bo občina javno razgrnila 16. aprila, 8. maja pa bo na Gospodarskem razstavišču potekala javna obravnava prostorskega načrta.

Končnega predloga po besedah vodje občinskega oddelka za urejanje prostora Mirana Gajška mestni svetniki ne bodo obravnavali prej kot do konca letošnje jeseni.

Vodja odseka za prostorske planske akte Tomaž Souvan je pojasnil, da so prejeli 325 pobud Ljubljančanov in različnih organizacij za spremembo posameznih delov občinskega prostorskega načrta. V celoti ali vsaj deloma so upoštevali 250 pobud, pri čemer so upoštevali zgolj pobude, ki niso predlagale sprememb strateških ali temeljih usmeritev veljavnega prostorskega akta. Zavrnili so vse pobude, ki so predlagale poseg v kmetijske ali druge varovane površine. Souvan je pojasnil, da so te zavrnili, ker bi sicer morali dopolniti okoljsko poročilo, kar bi postopek spreminjanja prostorskega načrta podaljšalo in ga naredilo bolj zahtevnega.

Kot ključne spremembe Souvan navaja dopolnitev obstoječega prostorskega načrta z novimi tako imenovanimi občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti za delno prenovo. Ti bodo ključno vlogo odigrali pri legalizaciji nedovoljenih gradenj na območju Ljubljane, sploh na območju Rakove Jelše. Tu bodo omogočili legalizacijo le tistih črnih gradenj, ki niso preveč v konfliktu z urbanističnimi doktrinami.

Souvan je še dodal, da so s spremembami in dopolnitvami želeli urediti tudi poplavna območja, vendar so imeli na tem področju precej zvezane roke, saj ta območja sodijo v pristojnost države in ne občine. Je pa kot ključno spremembo pri urejanju poplavnih območij Souvan izpostavil določilo, da se omilitveni ukrepi za zmanjšanje poplavne nevarnosti na posameznem območju lahko izvajajo ločeno po etapah in ne nujno vsi hkrati.

Vir: Dnevnik, Vanja Brkić

NEPREMIČNINE PODRAVJE

Vabilo na DOBRODELNO predstavo - komedijo z Ireno Mihelič

V A B I L O !

Vabimo te na DOBRODELNO predstavo mono-komedije z naslovom "Moja briljantna ločitev" v izvedbi Irene Mihelič.

Prireditev bo v petek, 23. marca 2012 ob 20 uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj.

Vstopnice lahko kupite v predprodaji, in sicer:
- na sedežu SOŽITJA Ptuj (Rajšpova ul. 20, Ptuj),
- v Dijaškem Domu na Ptuju (Arbajterjeva 6, Ptuj),
- pri Aljažu Čerčeku (M: 031 605 685),
oziroma eno uro pred pričetkom predstave.


Vsi vljudno vabljeni, da se skupaj nasmejimo, z nakupom vstopnice, pa prispevate k lažjemu razvoju otrok z Downovim sindromom na Ptuju.

Čestitka ...

Želimo Vam in Vaši družini vesel Božič ter srečno NOVO LETO 2012 !

AC ESTATES

Evrski obrok posojila v frankih nižji skoraj za desetino

Nadstandardne nepremičnine

Švicarska centralna banka s posredovanjem na trgu ni pomagala le domačemu gospodarstvu, ampak tudi številnim Slovencem s posojili v frankih.

Razplet včerajšnje valutne norišnice je bil za slovenske posojilojemalce v frankih precej ugoden: mesečni obroki v evrih bodo prav gotovo nižji. Švicarska centralna banka napoveduje nadaljnje upadanje franka, torej še nižje obroke posojil. Je pa to seveda slaba novica za slovenske izvoznike v Švico, ki posle sklepajo v tamkajšnji valuti.

Švicarska centralna banka (SNB) je včeraj ob desetih dopoldne napovedala, da bo vzdrževala minimalno menjalno razmerje pri 1,20 franka za evro oziroma 0,833 evra za frank. To je bilo približno devet odstotkov nad včerajšnjim valutnim razmerjem med evrom in frankom pred napovedjo SNB. V pisnem sporočilu so ob tem še napovedali, da se bodo za še šibkejši frank vztrajno prizadevali. Ne bomo več dovolili menjalnega razmerja, manjšega od 1,20 franka za evro. To razmerje bomo vzdrževali s skrajnimi napori. Za to smo pripravljeni kupiti neomejene količine tujih valut, so nedvoumno zapisali v sporočilu za javnost. Analitiki verjamejo, da se bodo napovedanega držali. Če ne, bi bila namreč načeta kredibilnost SNB, to pa bi lahko znova spodbudilo špekulante k nakupom frankov in vnovični rasti valute, ki vse resneje načenja konkurenčnost švicarskega gospodarstva. Podoben ukrep je SNB uspešno izvedla že leta 1978, ko so vlagatelji podobno kot danes bežali v varne naložbe, predvsem franke, marke in zlato.

Novih posojil v frankih ne gre pričakovati

"To je seveda zelo dobra novica za posojilojemalce, saj je bilo valutno razmerje med evrom in frankom pred fiksacijo približno deset odstotkov nižje. To pomeni, da se je posojilojemalcem glavnica, merjena v evrih, v enem dnevu zmanjšala za 10 odstotkov," razlaga David Benedek, član uprave NLB . Da bodo zaradi poteze švicarske centralne banke slovenske banke spet začele ponujati posojila v frankih, pa ne pričakuje: To ne bo spremenilo politike. Banke namreč nimamo virov v frankih, hkrati pa prevladuje težnja, da se posojilojemalci zadolžujejo v valuti, v kateri prejemajo prihodke, s katerimi bodo odplačevali posojilo.

Na švicarski frank je po zadnjih podatkih Banke Slovenije (stanje konec februarja letos) vezanih manj kot pet odstotkov ali za 1,75 milijarde evrov vseh posojil nebančnemu sektorju. Najbolj, z 1,26 milijarde evrov, so izpostavljena gospodinjstva; na frank je vrednostno vezana kar petina ali za 1,08 milijarde evrov stanovanjskih posojil, skoraj 70 odstotkov pri bankah s tujimi maticami.

Kam bo odneslo frank?

Ne glede na zadnje ukrepe in napovedi SNB pa je nadaljnja rast franka po mnenju Martina Žvanuta, vodje oddelka trgovanja s strankami v Hypo Alpe-Adrii Bank , odvisna od dogajanja v svetovnem gospodarstvu. Frank še naprej vidi kot varno zavetje, na valutni par evro-frank pa bo po njegovem mnenju vplivalo predvsem dogajanje na evrskem območju. Če se bodo razmere zaostrovale, se bodo pritiski v smeri krepitve franka povečali, umiritev krize pa bi vodila v upad njegove vrednosti. Je pa ob krepitvi franka treba pričakovati nove posege SNB na trgu, dodaja Žvanut.

Tanja Petović iz zakladništva Raiffeisen banke pričakuje nadaljnjo rast evra glede na frank. Ta bo po njenem postopna, za rast pa bo potrebno daljše časovno obdobje. Razlog za nadaljnjo krepitev evra glede na frank vidim v stališču SNB in pripravljenih dodatnih ukrepih. Ta krepitev pa bo počasna zaradi težav, ki jih imajo nekatere članice evrskega območja, pojasnjuje Petovićeva.

Vir: Finance, Borza & Denar, Jure Ugovšek, Monika Weiss, Rok Pikon

Nadstandardne nepremičnine

Zemljiška knjiga koliko v resnici za uradni zemljiškoknjižni izpis?

Nadstandardne nepremičnine

Vrhovno sodišče: Za izpis 67 parcel bo strošek 220 evrov; Ministrstvo: strošek bo 3,28 evra.

V ponedeljkovi prilogi Dela Posel in denar smo objavili zgodbo bralca, ki je iz ene izmed zemljiških knjig v Sloveniji sredi julija dobil informacijo, da bi za želeni overjeni izpis iz zemljiške knjige moral odšteti veliko denarja. Koliko je to, mu ni uspelo izvedeti, na podlagi informacij, ki jih je dobil, pa smo se v članku spraševali, ali bi moral za izpiske plačati 41.000 evrov.

Vprašanje smo v petek naslovili na vrhovno sodišče. Odgovor smo dobili v torek, iz njega pa izhaja, da bi strošek za stranko znašal malo manj kot 220 evrov. A odziv na članek smo prejeli tudi z ministrstva za pravosodje – po njihovem bi strošek znašal 3,28 evra. Bralec je za potrebe stanovanjskega posojila, ki bi ga zavaroval s hipoteko na 67 parcelah, kjer je eden od množice solastnikov, želel pridobiti uradne izpiske.

Izpiskov bi bilo veliko, stroškov pa tudi

Na pristojni zemljiški knjigi so mu na vprašanje o strošku za to sredi julija odgovorili, da bi bilo izpiskov veliko, stroškov pa tudi. Pojasnili so, da zaradi velikega števila solastnikov posamezne parcele en izpisek – narediti bi jih bilo treba 67 – obsega 186 strani. En list stane 3,28 evra, so še zapisali na sodišču. Bi torej stranka morala za izpiske plačati 41.000 evrov?

Obljubljeni odgovor z vrhovnega sodišča je za uporabnika spodbuden. »Stranka bi morala plačati 67 krat 3,28 evra oziroma 219,76 evra. To je za 67 ZK-rednih izpisov. Taksa se namreč računa na overjen izpis, in ne za vsako stran izpisa. Sicer pa ponovno opozarjamo, da stranki ni treba pridobiti overjenega ZK-izpisa (če ga ravno sama izrecno ne zahteva), ker ji stanje preveri notar hkrati pri sestavljanju pogodbenega razmerja ali urejanju njenega zemljiškoknjižnega stanja (vpisovanju pravic v zemljiško knjigo), in torej stranka nima stroškov s sodno takso za zemljiškoknjižne izpise,« so sporočili.

Odziv ministrstva 
za pravosodje

Na članek, objavljen v ponedeljek, so se odzvali na ministrstvu za pravosodje. V pojasnilu navajajo, »da je bila hkrati z novelo zakona o zemljiški knjigi sprejeta tudi novela zakona o sodnih taksah, v delu, ki ureja sodne takse za zemljiškoknjižne postopke.

V skladu s taksno tarifo se za izpisek iz zemljiške ali druge javne knjige, ki jo vodi sodišče, če se ta izda na zahtevo stranke, za vsak list plača taksa v višini 3,28 evra, ne glede na to, koliko strani ta obsega. Pri tem pa je treba poudariti, da beseda list v zakonu o sodnih taksah nima enakega pomena kot stran. Novela ZZK-1 je dokončno odpravila zemljiškoknjižne vložke in posledično tudi evidenčne liste, zato se sodna taksa v višini 3,28 evra zaračuna za posamezen overjeni izpis, ki ga izda sodišče v skladu z drugim odstavkom 198. člena zakona o zemljiški knjigi ne glede na to, koliko strani ta obsega.

Ministrstvo za pravosodje je junija dodatno spremenilo pravilnik o zemljiški knjigi. Pravilnik zdaj omogoča skupne vloge in izpise za vse nepremičnine enega lastnika. Taksa za sestavljeni izpis iz zemljiške knjige (izpisek, na katerem so vse nepremičnine enega lastnika) se ne razlikuje glede na to, ali je oseba izključni lastnik ali solastnik več nepremičnin, za katere hoče izpis. Tako tudi v primeru, ko je oseba imetnik solastninske pravice na več (na primer 100) nepremičninah, lahko pridobi enoten sestavljen izpis iz zemljiške knjige pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču za 3,28 evra.«

Vir: Delo, Gospodarstvo, Milka Bizovičar

Nadstandardne nepremičnine