V zaščitenem vrtnem mestu vse več sodobnih nadomestnih vil

Varuhi kulturne dediščine na Prulah ne zagovarjajo le prenove starih meščanskih vil, temveč, tako kot na Prulah 9, dovoljujejo tudi gradnjo sodobnejših – Glažarjevi sosedje nad novogradnjo niso navdušeni.

Območje Prul, ki je spomeniško zaščiteno kot »vrtno mesto«, je očitno zelo zanimivo za bogate zasebne investitorje. Potem ko smo pred kratkim pisali o načrtovani rušitvi propadajoče vile na Prijateljevi 5, ki naj bi jo po arhitekturnih zamislih biroja Bevk-Perović preuredili v sodobno petstanovanjsko blokovsko vilo, in o že prenovljeni vili na Prulah 15, smo izvedeli, da omenjeni biro pripravlja tudi načrt za porušitev stare vile na Prulah 9. Na istem mestu naj bi zgradili sodobno tristanovanjsko vilo, katere investitor bo znani arhitekt in predavatelj na ljubljanski fakulteti za arhitekturo Tadej Glažar.

Čeprav ima hiša na Prulah 9 zanimivo zgodovino, saj je bila nekdaj v lasti znanega ljubljanskega lekarnarja (družina Kmet), nato delno nacionalizirana (v en del so naselili najemnike), pozneje vrnjena in prodana družini Glažar, kot objekt ni posebej zaščitena. Zato je Tadeju Glažarju 26. februarja lani kot lastniku in investitorju uspelo pridobiti kulturnovarstveno soglasje, da kljub odloku o razglasitvi nekdanjega Šempetrskega, Poljanskega in Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter naravno znamenitost (iz let 1990 in 1991) lahko objekt podre in zgradi nadomestnega.

Pri tej zgodbi je zanimivo, da je Upravna enota Ljubljana, izpostava Center, investitorju že 28. septembra lani izdala gradbeno dovoljenje, da na Prulah 9 sme odstraniti večstanovanjski objekt in zgraditi tristanovanjskega. Ker pa so se sosedje (gre za lastnike hiš na Prulah 7, Prule 9a – francoska rezidenca in mejaša iz Cimpermanove ulice) nanj pritožili, je zadeva romala na drugo stopnjo. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo, izdano 18. januarja letos, vse pritožbe kot neutemeljene zavrnilo. Čeprav je gradbeno dovoljenje 4. marca postalo pravnomočno, zgodbe še ni konec.

Sosedje so namreč investitorju in projektantu dali pobudo, da bi gradbenemu dovoljenju navkljub skupaj »prediskutirali problematiko gradnje predvidenega objekta Prule 9«. Iz februarskega zapisnika je razvidno, da investitor s sosedi ne bo šel na nož, temveč se je odločil, da jim bo projekt, ko bo izdelan do faze za izvedbo, dal na vpogled in da bo upošteval pripombe tako, »da bi bili lahko soglasni glede pravilnosti izvedbe«.

Luksuzna vila "Sanjski Gradiček" z razkošjem preteklosti v Ljubljani. - 3.0 m€

Barjanska tla

Ker so tla barjanska, se sosedje najbolj bojijo, da bi ob podiranju starega objekta in kopanju gradbene jame za novega na njihovih objektih nastale nove razpoke (te je zaradi nestabilnega terena že zdaj videti skoraj na vsaki hiši). Prav tako jih skrbi podtalnica. Hiše namreč stojijo le nekaj metrov stran od Ljubljanice. To še toliko bolj, ker naj bi imela nova hiša velikansko garažno klet (drugi imajo garaže večinoma na višini terena) in jo bo treba temeljiti (pilotirati) zelo globoko. Večina se jih boji, da bo novi objekt na koncu večji od sedanjega in bo sosednje vrtove in hiše zasenčil bolj kot zdajšnji. Zaradi obsežnosti projekta in zahtevnosti gradnje jih še skrbi, da ne bi investitor gradnje zgolj začel, pozneje pa zaradi finančnih težav pustil odprto gradbeno jamo ali nedokončan objekt. Ali pa da bi si privoščil nedopustna odstopanja od gradbenega dovoljenja.

Po besedah arhitekta in projektanta Matije Bevka namerava Tadej Glažar na Prulah na mestu stare vile zgraditi sodobno tristanovanjsko vilo (kakšna bo videti, nam ni razkril) z garažno kletjo, visokim pritličjem, dvema nadstropjema in teraso. Njena višina bo enaka sedanji, prav tako njen obseg. V gradbenem dovoljenju pa še piše, da »bodo horizontalni gabariti nadzemnega dela objekta 13,60 m x 18,40 m, podzemnega pa 19,34 m x 23,80 m. V objektu so predvidena tri stanovanja, s pomožnimi in parkirnimi prostori v kleti objekta.«

Bevk je še zatrdil, da bo investitor novi objekt gradil skladno s pridobljenim soglasjem zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj je celotno območje spomeniško zaščiteno kot vrtno mesto (sprašujemo pa se, kaj bodo varuhi sploh ščitili, če od stare vile ne bo ostalo nič). Sosedom pa zagotavlja, da bodo posebno pozorni pri temeljenju (pilotiranju in zaščiti gradbene jame), da bodo nadzorovali tako višino talne vode kot morebitne poškodbe na ograjah ali sosednjih objektih, ki bi bile lahko posledica gradnje oziroma nestabilnega terena. Morebitno škodo so pripravljeni tudi sanirati ali plačati.

Vir: Delo, Janez Petkovšek