Ljubljana - Največjih 35 slovenskih gradbenih podjetij je lani ustvarilo vsega 2,1 milijarde evrov čistih prihodkov, kar je več kot 600 milijonov evrov manj kot leto poprej.
Zaradi padca prihodkov in ker upravam ni uspelo v celoti prilagoditi stroškov manjšemu obsegu poslovanja, so analizirani gradbinci lani ustvarili sedem milijonov evrov čiste izgube, v letu prej pa so imeli za 50 milijonov evrov čistega dobička. Brez upoštevanja Gradisa Skupine G, Stavbarja gradenj in MTB, ki so ustvarili najvišjo izgubo in ki so v stečaju oziroma prisilni poravnavi, so preostali gradbinci ustvarili okoli 30 milijonov evrov dobička.
Dejansko stanje mnogo bolj alarmantno
Natančnejša analiza pa kaže veliko slabšo sliko. Pri več gradbenih podjetjih se je namreč tudi lani bistveno povečala vrednost zalog in nedokončana proizvodnja, kar je sicer pozitivno vplivalo na prihodke in s tem tudi na dobiček.
Brez upoštevanja spremembe vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje bi SCT imel leta 2009 več kot pet, Primorje pa več kot deset milijonov evrov izgube. Samo sprememba vrednosti zalog in nedokončane proizvodnje je namreč k prihodkom Primorja prispevala rekordnih 17 milijonov evrov, kar je največ med vsemi analiziranimi gradbinci. Kaj je vplivalo na bistveno povečanje vrednosti zalog, smo želeli izvedeti tudi v SCT in Primorju, ki ju vodita Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar nam na naša vprašanja v dveh dneh niso uspeli odgovoriti. Podobno kot Primorje in SCT je sprememba vrednosti zalog pred izgubo rešila tudi Gratel, Gradbinec GIP, Energoplan in nekatere druge. Na drugi strani pa je prav znižanje vrednosti zalog odneslo velik del dobička Vegrada, ki ga vodi Hilda Tovšak, negativen vpliv iz tega naslova pa so imeli tudi v MTB, Stavbeniku, Gradisu Celje in novomeškem Begradu.
Za pol milijarde evrov zalog
Konec decembra lani so imela analizirana gradbena podjetja za 461 milijonov evrov zalog (predvsem stanovanjskih in poslovnih objektov ), kar je le 20 milijonov evrov manj kot leto prej. Dejanski podatek o višini zalog je sicer še višji, saj imajo gradbinci večji del zalog skoncentriranih na tako imenovanih projektnih družbah. Šele ko bodo gradbena podjetja objavila tudi konsolidirane podatke o lanskoletnem poslovanju, bo znano, koliko imajo dejansko zalog. Po neuradnih ocenah je imelo največjih 25 gradbenih skupin konec minulega leta že za med 650 in 850 milijonov evrov zalog. Visoke zaloge so v veliki meri posledica dejstva, da so slovenska gradbena podjetja hkrati tudi investitorji v stanovanjske in poslovne nepremičnine, medtem ko tujini to vlogo praviloma prevzemajo naložbena podjetja in finančne institucije, opozarjajo v Banki Slovenije.
Konec minulega leta so imeli gradbinci v povprečju že skoraj 20-odstotni delež zalog v sredstvih, Kraški Zidar, MTB, Stavbar gradnje in Gradbinec GIP pa so imeli za vsakih 100 evrov sredstev že več kot 50 evrov zalog. Strm padec prihodkov in dobička ter velik obseg zalog sta gradbincem lani onemogočila tudi razdolžitev. Kratkoročne finančne obveznosti je večina sicer nekoliko znižala, a so se hkrati povečale dolgoročne finančne obveznosti. Konec decembra lani so imeli tako gradbinci najetih za 900 milijonov evrov posojil oziroma 14 milijonov evrov več kot leto prej. Povečanje dolgoročnih posojil je sicer v veliki meri posledica državnih jamstev, ki jih je dobilo več gradbincev, med drugim tudi MTB in Stavbar gradnje, pri katerih se je država izpostavila s 50-odstotnim jamstvom za odobrena posojila, oba pa sta sedaj v prisilni poravnavi.
Posojil z osnovnim poslovanjem večina gradbenih podjetij ne more vrniti, saj z dobičkom iz poslovanja praktično krijejo le stroške obresti. Tudi v Banki Slovenije v svojem majskem poročilu o finančni stabilnosti ugotavljajo, da se od začetka letošnjega leta prav v gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami (poleg nefinančnih holdingov) zamude pri vračanju posojil najbolj povečujejo.
Leto v znamenju padca gradbincev
MTB, Stavbar gradnje in Gradis Celje so le trije večji gradbinci, ki so že pristali v prisilni poravnavi oziroma stečaju, v prihodnjih mesecih pa je pričakovati, da se jim bo pridružil še kateri od prezadolženih gradbincev. "Letošnje leto bo predvsem v gradbeništvu zaznamovano s padcem nekaterih gradbenih podjetij ali pa z državnim reševanjem teh. Prav zato bo sekundarno gradbeništvo (obrtniki, inštalaterji, dobavitelji...) izjemno izčrpano, gradbena podjetja, ki bomo še izvajala dela, pa bomo imela velike težave pri izpolnjevanju pogodbenih obveznosti prav na področju obrtniško-inštalacijskih del," ocenjuje direktor Konstruktorja VGR Aljoša Sevčnikar, ki meni, da bo kritično predvsem obdobje naslednjih štirih do šestih mesecev.
Nepremičninske investicije tukaj: www.acestates.si
Vir: www.dnevnik.si
No comments:
Post a Comment