Dr. Mandičeva: Problematično se mi zdi, da bi se sklad kot državna inštitucija ukvarjal z oddajanjem stanovanj.
Stanovanjski sklad bo v kratkem objavil javni poziv za odkup nezasedenih stanovanj, vključno s tistimi, ki so v lasti propadlih gradbenih podjetij in bank upnic. Stanovanja želi nato ponuditi državljanom v najem, najem z možnostjo odkupa ali prodajo pod ugodnejšimi pogoji. "Želimo aktivirati ta mrtvi fond stanovanj na trgu, to pa ne pomeni, da bo sklad reševal banke. Stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bo kupoval," je včeraj zatrdil novi direktor sklada Žiga Andoljšek in dodal, da bi po njihovih načrtih za odkup takšnih stanovanj lahko namenili do 40 milijonov evrov.
Sklad ne bo več zidal
Ob nastopu štiriletnega mandata je Andoljšek napovedal, da želi povečati fond najemniških stanovanj sklada, sklad pa preusmeriti s "proizvodnje" stanovanjskih enot in zagotavljanja zemljišč ter ga preoblikovati v finančni sklad, ki se bo namesto na nepovratne pomoči državljanom pri nakupu stanovanj bolj osredotočil na povratne instrumente financiranja. Ti bi bili za državljane ugodnejši od tistih na prostem trgu, torej na primer od bančnih posojil. Sklad želi Andoljšek uveljaviti tudi kot dopolnilo trgu in drugim razvojnim institucijam, kot sta Eko sklad in SID banka.
Ob napovedanem javnem pozivu za odkup nezasedenih stanovanj, ki naj bi mu sredi junija sledilo prvo odpiranje ponudb, je Andoljšek pojasnil, da bodo prednost dobila stanovanja, ki ležijo na področjih z razvito infrastrukturo in v bližini industrijskih obratov oziroma na območjih, kjer je po demografskih podatkih zaznati priseljevanje prebivalstva. Sklad ima namreč že zdaj v lasti nekaj stanovanj - po Andoljškovih zagotovilih manj kot dva odstotka celotnega stanovanjskega fonda - ki se ne uporabljajo oziroma jih sklad ne more ne prodati ne oddati v najem. Takšen je primer vrstnih hiš in stanovanj v Pivki, Andoljšek pa je povedal, da je od 24 hiš v tem trenutku oddanih 10. Sicer pa se bo po Andoljškovem mnenju našel najemnik oziroma kupec tudi za stanovanja na manj zaželenih lokacijah: "Če ima državljan interes za rešitev stanovanjskega vprašanja in je cena primerna, se bo našel skupen jezik."
Rešitev za stanovanja sklada, ki ne gredo v promet, Andoljšek vidi tudi v občinah, ki bi glede na poznavanje lokalnih razmer lahko bolje vedele, kako uporabiti nezasedena stanovanja. Del od 540 stanovanj, ki so leta 2009 od ministrstev prešla v last sklada, naj bi namreč prešel v last občin. Andoljšek je ob tem napovedal, da bo eden izmed njegovih prvih ukrepov ureditev pravno-lastniških razmerij za teh 540 stanovanj v zemljiški knjigi. V kratkoročnem načrtu ima tudi dokončanje stanovanjske soseske s 487 stanovanjskimi enotami na Brdu pri Ljubljani (razpis za dokončanje del naj bi objavili v kratkem), kjer gradnja zdaj zaradi "slabe korporativne prakse oziroma nerazumevanja med upravo in nadzornim svetom" sklada ter stečaja izvajalca, Gradbenega podjetja Grosuplje, stoji.
Za demokratični nadzor
"Predlagane kratkoročne aktivnosti sklada gredo v pravo smer, bolj problematična se mi zdi odločitev, da bi se sklad kot državna inštitucija ukvarjal z oddajanjem stanovanj, kar je dejavnost, ki mora biti vpeta v lokalno okolje," Andoljškove napovedi ocenjuje predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede in poznavalka stanovanjske problematike dr. Srna Mandič. Več pomislekov izraža zaradi nedorečene dolgoročne vloge sklada. To je namreč edina državna ustanova, ki aktivno posega v sistem stanovanjske oskrbe v Sloveniji, zato bi sklad moral doprinašati k razvojnih ciljem stanovanjske politike. Vpetost sklada v stanovanjsko politiko bi pomenila tudi nekaj demokratičnega nadzora nad njegovim delovanjem, saj bi lahko parlament presojal, kako uspešen je pri izvajanju nalog na področju sprejete stanovanjske politike. "Pa tudi stroka in širša javnost bi bili vključeni v pripravo in kasneje spremljanje stanovanjske politike in delovanja sklada," dodaja Mandičeva, ki ocenjuje, da za zdaj delovanje sklada kljub najboljšim namenom ostaja zunaj demokratičnega nadzora javnosti. "Sicer pa menim, da se dr. Andoljšek kot mlad in obetaven strokovnjak na področju ekonomike javnega sektorja teh vprašanj zaveda in se bo uspešno spoprijel s specifičnimi težavami stanovanjskega sektorja, kjer pa, presenetljivo, še nima referenc," ugotavlja Mandičeva.
Vir: Finance, Marjeta Kralj
No comments:
Post a Comment