Propadli gradbinci v stečaju kljub stotinam praznih stanovanj ne morejo sodelovati v pozivu stanovanjskega sklada za nakup nezasedenih stanovanj.
Republiški stanovanjski sklad je včeraj na svoji spletni strani objavil javni poziv za nakup nezasedenih stanovanj, s katerim želi aktivirati tako imenovani mrtvi fond že obstoječih stanovanj v državi, ki so med drugim v lasti propadlih gradbenih podjetij oziroma so se nanje "usedle" banke upnice in zdaj stojijo prazna. Vendar so se že pojavili očitki, da za podjetja v stečaju, torej številne gradbince, takšen poziv ne pride v poštev, prav tako pa se nanj ne morejo odzvati banke.
Slednje stanovanj propadlih podjetij nimajo v lasti, hkrati pa tudi nimajo pravice prodajati stanovanj v primerih nevračila kredita. Banke so namreč le hipotekarne upnice, ki imajo kredite zavarovane z zastavljenimi nepremičninami. Te lahko proda le sodišče v postopku izvršbe ali stečajni upravitelj v primeru stečaja podjetja, pojasnjujejo bankirji.
Iz vrst stečajnih upraviteljev pa so opozorili, da insolvenčni zakon ne predvideva, da bi stečajni upravitelj stanovanja iz stečajne mase prodajal z javljanjem na razpise, ampak ravno nasprotno: stečajni upravitelj ob odobritvi sodišča izda razpis za prodajo nepremičnin, na katerega se prijavijo zainteresirani kupci. Če bi stanovanjski sklad torej želel kupovati stanovanja gradbenih podjetij v stečaju, bi se moral javiti na njihove razpise. "To bo sicer treba preučiti, a če stečajni upravitelj postopek vodi transparentno, pošteno in javno, kot zahteva zakon, potem sodimo, da bi tudi podjetja v stečaju lahko sodelovala pri našem pozivu," odgovarjajo na stanovanjskem skladu. Hkrati ocenjujejo, da je po Sloveniji nezasedenih tudi precej stanovanj, katerih lastniki niso v stečajnem postopku.
Koliko je stanovanj, ki bi bila zanimiva za nakup (pri tem jih zanimajo le stanovanja s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem od vključno 1. januarja 2007 naprej), na stanovanjskem skladu sicer ne vedo natančno. Pravijo, da so javni poziv objavili tudi zato, da bi dobili boljši pregled nad tem številom, pa tudi nad interesom lastnikov, da svoja stanovanja prodajo. Tudi sicer natančnih podatkov o številu nezasedenih stanovanj v Sloveniji nimamo, direktorica stanovanjskega sklada ljubljanske občine Jožka Hegler pa ocenjuje, da jih je približno deset tisoč. A opozarja, da je v to številko zajeto marsikaj, tudi popolnoma neuporabna stanovanja. Samo v stečajni masi propadlih gradbincev pa naj bi bilo nezasedenih stanovanj na stotine.
Ob tem je med pogoji za nakup stanovanj, ki jih želi sklad nato prodati ali oddati predvsem prvim iskalcem stanovanj, mladim družinam in družinam z večjim številom otrok, zapisano, da bo sklad kupoval le vseh bremen prosta stanovanja, kar pa stanovanja pod hipotekami niso. "Če stanovanja niso bremen prosta, morajo ponudniki priložiti pojasnilo situacije," na skladu zavračajo namige, da s hipoteko obremenjenih stanovanj sploh ne bodo kupovali. Banka upnica tako lahko zagotovi, da bo ob prodaji stanovanja izdala izbrisno pobotnico za hipoteko. "Če gre za eno banko, ki ji bo zagotovljena kupnina v vrednosti hipoteke, ne vidim težav, vendar pa so vrednosti hipotek praviloma višje, kot bo primerna vrednost nakupa, in če tu stvari ne bodo vnaprej dogovorjene, se obetajo problemi," ocenjuje Heglerjeva.
V nepremičninskih krogih se že pojavljajo ugibanja, da naj bi sklad za 40 milijonov evrov, kolikor jih namerava zapraviti za nakup nezasedenih stanovanj, pridobil od 300 do 500 stanovanj. Na skladu konkretnega števila stanovanj, ki jih nameravajo kupiti, ne želijo napovedovati, so pa zatrdili, da si bodo prizadevali za čim ugodnejši nakup čim večjega števila stanovanj. To pomeni, da bodo kupovali po nižjih cenah, kot so prenapihnjene cene na trgu, so še zatrdili.
Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj
No comments:
Post a Comment