NADSTANDARDNE NEPREMIČNINE V SLOVENIJI - DANES !
Luksuzni kvadratni metri ...
Kaj vse pomeni marketinški pojem "nadstandardno stanovanje"
Zanosni pojem nadstandard se je v stanovanjskem podjetništvu pojavil pred leti, predvsem v oglasih. Tu in tam ponujajo nadstandardno stanovanje, nadstandardno gradnjo, nadstandardno udobje in tako naprej, ne da bi se posebej poglabljali, kaj sploh je nadstandard. Že v prvi agenciji, v kateri ponujajo nadstandardna bivališča, so nam sporočili, da teh ne morejo pokazati. "Nadstandardnih stanovanj tudi ne oglašujemo, ampak jih prodajamo na tiho. Preden koga peljemo na ogled, preverimo, ali je zmožen takega nakupa," je dejala predstavnica agencije. Zaupala nam je še, da so prodajalci luksuznih stanovanj izredno zahtevni, pogosto nočejo imeti opravka s tujci, vztrajajo pri svoji anonimnosti itd. "Na leto prodamo od dve do tri luksuzna stanovanja. V zadnjem takem stanovanju, v središču Ljubljane, so kupci posebej zase napeljali dvigalo v tretje nadstropje," je dahnila s kančkom navdušenja. Direktor nepremičninske agencije Lapidarium, ki ima prostore v še novi bežigrajski soseski, pa je zatrdil, da v Sloveniji nadstandarda ni: "Imamo nekaj obnovljenih meščanskih stanovanj, ampak to ni nadstandard. Stanovanja v soseski Bežigrad so sicer lepa, a zame niso nadstandard. Mogoče so nadstandard "mobitelovi" bloki pri železniški postaji. Drugače pa večina prodajalcev meni, da se za nadstandard šteje že to, če so vrata malo boljša, pa da je garaža itd." Nekaj podobnega je bilo slišati v drugih agencijah, vse dokler naju s fotografom predstavnica agencije Planet nepremičnine Eva Košir Butinar ni peljala na ogled nadstandardnega stanovanja. "Socializem je pustil v kulturi bivanja veliko sivino. Menim, da je vse, kar se oddaljuje od tega, že nadstandard," je dejala pred vrati manjšega štirinadstropnega bloka na Kajakaški ulici v bližini Šmarne gore in reke Save. Na dvorišču bloka je visel napis, ki je stanovalce opozarjal, da ne smejo hoditi čez njivo. Znotraj hiše, ki sicer ima videonadzor, je bil atrij dejansko pod deloma stekleno streho, toda ta je bila tako zaprašena, da smo morali prižgati luč. Bleščeče marmorne stopnice in solidni garažni prostori (za vsako stanovanje po dva) so obljubljali veliko. Toda samo stanovanje ni pustilo globokega vtisa. Dve kopalnici oziroma ena prha s straniščem in ena večja kopalna kad s straniščem sta se nama s fotografom zdeli premajhni. Vrata in okna nič posebnega, stikala za luč pa celo prepoceni. Res pa je, da so pri gradnji bloka bodoči stanovalci lahko sodelovali pri razporeditvi prostorov in bi lahko vplivali tudi na take malenkosti, kot so kljuke na vratih. "V kleti bloka smo hoteli urediti fitnes, a ni bilo zanimanja, ravno tako ne za bazen ali savno. Ponudili smo talno gretje, klimo - pa tudi nič," je pojasnila Eva. Stanovalci so predvsem premikali zidove: tako je bilo eno stanovanje razdeljeno na dve itd.
Naselje v Vižmarjih pod Šmarno goro je tudi zasnovano kot nadstandardno: videofoni, protivlomna vrata, garaže (8400 evrov), prilagajanje strankam (za doplačilo), boljši materiali. Hkrati pa je komaj 20 metrov od prometne ceste (nasproti nje pa trajno nezazidljivo kmetijsko zemljišče, kjer gojijo koruzo itd.) in ima že zdaj (saj je gradnja šele v drugi fazi) nekam ozke hodnike. Zanimiv je menda le en blok, katerega streha, drugače od drugih hiš, ni bila pokrita, saj so si bodoči stanovalci iz višjega nadstropja zaželeli povsem odstraniti zidove. Zato so morali gradbeniki okrepiti nosilno zidovje in izpeljati druge prilagoditve. Drugih posebnih želja ni bilo.
Še največji vtis so naredili že omenjeni "mobitelovi" bloki na Vilharjevi cesti, kjer pa je blišč pogojen z lokacijo (bližina železniške postaje pomeni bližino mestnega jedra) in notranjo opremo, ki so jo stanovalci dodali sami.
Odsotnost kulture razkošja
Nad tem, kar se ponuja kot nadstandard, nismo bili rahlo razočarani samo mi, ampak tudi stranke Metropola, d. o. o. Ta je kot nadstandardna stanovanja začel oglaševati stanovanja v Zelenem dvoru v Savskem naselju. Kasneje se je izkazalo, da so si ljudje pojem nadstandarda razlagali zelo različno, zato so se v Metropolu, kot so povedali, začel izogibati temu olepševalnemu pridevniku. V nadstandardnem bloku v Črnučah na Cesti 24. junija, v katerem so morali stanovalci odšteti po 3500 nemških mark za kvadratni meter, je po vselitvi večkrat odpovedalo dvigalo. Stanovalci se takrat očitno niso dogovorili z izvajalci in upravljavci bloka in so se zato s svojimi tegobami obrnili kar na javnost. V soseski BS Stožice je investitor REZ Inženiring ponujal "nadstandardna stanovanja, ki lahko zadovoljijo še tako zahtevnega kupca", vendar se kupci, navkljub takojšnemu plačilu, niso mogli pravočasno vseliti. Težave so imeli predvsem tisti nesrečneži, ki so staro stanovanje pred vselitvijo že prodali. Brez zapletov ni šlo niti v soseski Mostec - mestni četrti številnih udobij, kot so jo oglaševali. Tam so glas povzdignili arhitekti, saj so izvajalci projekta brez njihove vednosti začeli na več stopnjah gradnje uvajati spremembe. "Večja stanovanja so začeli drobiti v manjša, boljše načrtovane materiale so zamenjali s slabšimi, bistveno so spremenili fasado in še in še. Vse seveda v škodo kupcev," je dejal eden od arhitektov prof. Aleš Vodopivec. "Avtorsko delo ni bilo cenjeno, ampak kdo bo šel tožit kršilca? Naselje je pač postalo betonska džungla," je še dodal. Po njegovem je zniževanje standarda izvedbe in različno pojmovanje nadstandarda običajna stvar: stvari, ki jih od začetka deklarirajo prodajalci/izvajalci, in to, kar potem dobijo kupci, so popolnoma različne. Po Vodopivčevih besedah - med drugim predava stanovanjske stavbe na Fakulteti za arhitekturo - lahko nadstandard definiramo glede na standard, ki je sicer opredeljen, toda zastarel. "Opredelitev standardnega stanovanja izhaja iz tradicionalnega tipa družine iz sredine prejšnjega stoletja." Toda od takrat se je ta tip zelo spremenil. "Populacija se je postarala, pari so dlje brez otrok, pojavila se je potreba po večjem delovnem prostoru. V svetu se je koncept stanovanja začel spreminjati ob koncu prejšnjega stoletja, pri nas žal ni tako." Zato je tisto, kar se v Sloveniji prodaja kot nadstandard, v bistvu v svetu uveljavljen standard. "Pojav tujih izvajalcev na našem trgu bo mogoče spremenil slovenski standard, takrat se bodo morali naši podjetniki vprašati, kaj so počeli vsa ta leta po osamosvojitvi," je dejal Vodopivec. "Kupna moč je v Sloveniji zelo nizka, zato gradimo manjša stanovanja v slabši izvedbi. Nerazumljivo pa je, kako je pri nižji ceni dela arhitekta, bistveno cenejši delovni sili kot v tujini in ob približno enaki ceni materialov na koncu cena stanovanja občutno višja kot v tujini."
Konkretnejšo opredelitev nadstandardnega stanovanja je ponudil direktor Informacijske borze nepremičnin Andrej Kuplenik: "To je stanovanje na mirni lokaciji v novejšem objektu (ne starejšem od 10 let) ali tudi v obnovljeni meščanski hiši z dvigalom, shrambo in parkirnim prostorom v kleti. Imeti mora vsaj tri sobe z ločenim WC-jem in kopalnico, teraso ali po možnosti večji balkon (vsaj 8 m2) ali atrij, funkcionalen tloris, talne obloge - parket, kombiniran s kamnom -, aluminijasta ali plastična okna z ustrezno protihrupno zasteklitvijo, razvod priključkov v vseh sobah, alarmni sistem, protivlomna vrata." Pod to marketinško definicijo spada marsikaj. Toda predsednik sekcije arhitektov pri Inženirski zbornici Slovenije Viktor Pust za nadstandard šteje prilagojenost stanovanja posameznikovim potrebam: "Tako, kot so bile nekoč ulice čevljarjev, pekov ipd., ki so odsevale način življenja ljudi, ki so živeli v teh ulicah, tako naj bi se tudi zdaj začele pojavljati soseske, ki bodo zrcalile personalizacijo in diferenciacijo družbe. Odslikavale bodo način življenja ljudi, ki tam bivajo. Nič več množičnih naselij sredi njive, gre za odkrivanje različnosti v stanovanjskih okusih." Toda pri okusih se zaplete. "Pri nas je kultura bivanja zelo nizka. Začeli so se pojavljati novi bogataši, ki se razkazujejo na nedodelan, kičast način. Zelo malo je tistih, ki imajo predstavo o tem, kaj je nadstandard, kaj je lepo itd.," je dodal Pust. Veliko ljudi je tako prepuščenih olepševalnemu pojmu "nadstandarda", saj menda ne boste šli preverjat, kaj so vam položili pod parket in ali tisto ustreza nadstandardu. Poleg tega boste, če ne živite v prestolnici ali Mariboru (levi breg - staro mestno jedro), tako ali tako zelo težko našli nadstandardno bivališče. To pa je pa že zgodba o diferenciaciji Slovenije.
Članek iz leta 2002 !
NADSTANDARDNE NEPREMIČNINE V SLOVENIJI - DANES !
Luksuzni kvadratni metri ...
Kaj vse pomeni marketinški pojem "nadstandardno stanovanje"
Zanosni pojem nadstandard se je v stanovanjskem podjetništvu pojavil pred leti, predvsem v oglasih. Tu in tam ponujajo nadstandardno stanovanje, nadstandardno gradnjo, nadstandardno udobje in tako naprej, ne da bi se posebej poglabljali, kaj sploh je nadstandard. Že v prvi agenciji, v kateri ponujajo nadstandardna bivališča, so nam sporočili, da teh ne morejo pokazati. "Nadstandardnih stanovanj tudi ne oglašujemo, ampak jih prodajamo na tiho. Preden koga peljemo na ogled, preverimo, ali je zmožen takega nakupa," je dejala predstavnica agencije. Zaupala nam je še, da so prodajalci luksuznih stanovanj izredno zahtevni, pogosto nočejo imeti opravka s tujci, vztrajajo pri svoji anonimnosti itd. "Na leto prodamo od dve do tri luksuzna stanovanja. V zadnjem takem stanovanju, v središču Ljubljane, so kupci posebej zase napeljali dvigalo v tretje nadstropje," je dahnila s kančkom navdušenja. Direktor nepremičninske agencije Lapidarium, ki ima prostore v še novi bežigrajski soseski, pa je zatrdil, da v Sloveniji nadstandarda ni: "Imamo nekaj obnovljenih meščanskih stanovanj, ampak to ni nadstandard. Stanovanja v soseski Bežigrad so sicer lepa, a zame niso nadstandard. Mogoče so nadstandard "mobitelovi" bloki pri železniški postaji. Drugače pa večina prodajalcev meni, da se za nadstandard šteje že to, če so vrata malo boljša, pa da je garaža itd." Nekaj podobnega je bilo slišati v drugih agencijah, vse dokler naju s fotografom predstavnica agencije Planet nepremičnine Eva Košir Butinar ni peljala na ogled nadstandardnega stanovanja. "Socializem je pustil v kulturi bivanja veliko sivino. Menim, da je vse, kar se oddaljuje od tega, že nadstandard," je dejala pred vrati manjšega štirinadstropnega bloka na Kajakaški ulici v bližini Šmarne gore in reke Save. Na dvorišču bloka je visel napis, ki je stanovalce opozarjal, da ne smejo hoditi čez njivo. Znotraj hiše, ki sicer ima videonadzor, je bil atrij dejansko pod deloma stekleno streho, toda ta je bila tako zaprašena, da smo morali prižgati luč. Bleščeče marmorne stopnice in solidni garažni prostori (za vsako stanovanje po dva) so obljubljali veliko. Toda samo stanovanje ni pustilo globokega vtisa. Dve kopalnici oziroma ena prha s straniščem in ena večja kopalna kad s straniščem sta se nama s fotografom zdeli premajhni. Vrata in okna nič posebnega, stikala za luč pa celo prepoceni. Res pa je, da so pri gradnji bloka bodoči stanovalci lahko sodelovali pri razporeditvi prostorov in bi lahko vplivali tudi na take malenkosti, kot so kljuke na vratih. "V kleti bloka smo hoteli urediti fitnes, a ni bilo zanimanja, ravno tako ne za bazen ali savno. Ponudili smo talno gretje, klimo - pa tudi nič," je pojasnila Eva. Stanovalci so predvsem premikali zidove: tako je bilo eno stanovanje razdeljeno na dve itd.
Naselje v Vižmarjih pod Šmarno goro je tudi zasnovano kot nadstandardno: videofoni, protivlomna vrata, garaže (8400 evrov), prilagajanje strankam (za doplačilo), boljši materiali. Hkrati pa je komaj 20 metrov od prometne ceste (nasproti nje pa trajno nezazidljivo kmetijsko zemljišče, kjer gojijo koruzo itd.) in ima že zdaj (saj je gradnja šele v drugi fazi) nekam ozke hodnike. Zanimiv je menda le en blok, katerega streha, drugače od drugih hiš, ni bila pokrita, saj so si bodoči stanovalci iz višjega nadstropja zaželeli povsem odstraniti zidove. Zato so morali gradbeniki okrepiti nosilno zidovje in izpeljati druge prilagoditve. Drugih posebnih želja ni bilo.
Še največji vtis so naredili že omenjeni "mobitelovi" bloki na Vilharjevi cesti, kjer pa je blišč pogojen z lokacijo (bližina železniške postaje pomeni bližino mestnega jedra) in notranjo opremo, ki so jo stanovalci dodali sami.
Odsotnost kulture razkošja
Nad tem, kar se ponuja kot nadstandard, nismo bili rahlo razočarani samo mi, ampak tudi stranke Metropola, d. o. o. Ta je kot nadstandardna stanovanja začel oglaševati stanovanja v Zelenem dvoru v Savskem naselju. Kasneje se je izkazalo, da so si ljudje pojem nadstandarda razlagali zelo različno, zato so se v Metropolu, kot so povedali, začel izogibati temu olepševalnemu pridevniku. V nadstandardnem bloku v Črnučah na Cesti 24. junija, v katerem so morali stanovalci odšteti po 3500 nemških mark za kvadratni meter, je po vselitvi večkrat odpovedalo dvigalo. Stanovalci se takrat očitno niso dogovorili z izvajalci in upravljavci bloka in so se zato s svojimi tegobami obrnili kar na javnost. V soseski BS Stožice je investitor REZ Inženiring ponujal "nadstandardna stanovanja, ki lahko zadovoljijo še tako zahtevnega kupca", vendar se kupci, navkljub takojšnemu plačilu, niso mogli pravočasno vseliti. Težave so imeli predvsem tisti nesrečneži, ki so staro stanovanje pred vselitvijo že prodali. Brez zapletov ni šlo niti v soseski Mostec - mestni četrti številnih udobij, kot so jo oglaševali. Tam so glas povzdignili arhitekti, saj so izvajalci projekta brez njihove vednosti začeli na več stopnjah gradnje uvajati spremembe. "Večja stanovanja so začeli drobiti v manjša, boljše načrtovane materiale so zamenjali s slabšimi, bistveno so spremenili fasado in še in še. Vse seveda v škodo kupcev," je dejal eden od arhitektov prof. Aleš Vodopivec. "Avtorsko delo ni bilo cenjeno, ampak kdo bo šel tožit kršilca? Naselje je pač postalo betonska džungla," je še dodal. Po njegovem je zniževanje standarda izvedbe in različno pojmovanje nadstandarda običajna stvar: stvari, ki jih od začetka deklarirajo prodajalci/izvajalci, in to, kar potem dobijo kupci, so popolnoma različne. Po Vodopivčevih besedah - med drugim predava stanovanjske stavbe na Fakulteti za arhitekturo - lahko nadstandard definiramo glede na standard, ki je sicer opredeljen, toda zastarel. "Opredelitev standardnega stanovanja izhaja iz tradicionalnega tipa družine iz sredine prejšnjega stoletja." Toda od takrat se je ta tip zelo spremenil. "Populacija se je postarala, pari so dlje brez otrok, pojavila se je potreba po večjem delovnem prostoru. V svetu se je koncept stanovanja začel spreminjati ob koncu prejšnjega stoletja, pri nas žal ni tako." Zato je tisto, kar se v Sloveniji prodaja kot nadstandard, v bistvu v svetu uveljavljen standard. "Pojav tujih izvajalcev na našem trgu bo mogoče spremenil slovenski standard, takrat se bodo morali naši podjetniki vprašati, kaj so počeli vsa ta leta po osamosvojitvi," je dejal Vodopivec. "Kupna moč je v Sloveniji zelo nizka, zato gradimo manjša stanovanja v slabši izvedbi. Nerazumljivo pa je, kako je pri nižji ceni dela arhitekta, bistveno cenejši delovni sili kot v tujini in ob približno enaki ceni materialov na koncu cena stanovanja občutno višja kot v tujini."
Konkretnejšo opredelitev nadstandardnega stanovanja je ponudil direktor Informacijske borze nepremičnin Andrej Kuplenik: "To je stanovanje na mirni lokaciji v novejšem objektu (ne starejšem od 10 let) ali tudi v obnovljeni meščanski hiši z dvigalom, shrambo in parkirnim prostorom v kleti. Imeti mora vsaj tri sobe z ločenim WC-jem in kopalnico, teraso ali po možnosti večji balkon (vsaj 8 m2) ali atrij, funkcionalen tloris, talne obloge - parket, kombiniran s kamnom -, aluminijasta ali plastična okna z ustrezno protihrupno zasteklitvijo, razvod priključkov v vseh sobah, alarmni sistem, protivlomna vrata." Pod to marketinško definicijo spada marsikaj. Toda predsednik sekcije arhitektov pri Inženirski zbornici Slovenije Viktor Pust za nadstandard šteje prilagojenost stanovanja posameznikovim potrebam: "Tako, kot so bile nekoč ulice čevljarjev, pekov ipd., ki so odsevale način življenja ljudi, ki so živeli v teh ulicah, tako naj bi se tudi zdaj začele pojavljati soseske, ki bodo zrcalile personalizacijo in diferenciacijo družbe. Odslikavale bodo način življenja ljudi, ki tam bivajo. Nič več množičnih naselij sredi njive, gre za odkrivanje različnosti v stanovanjskih okusih." Toda pri okusih se zaplete. "Pri nas je kultura bivanja zelo nizka. Začeli so se pojavljati novi bogataši, ki se razkazujejo na nedodelan, kičast način. Zelo malo je tistih, ki imajo predstavo o tem, kaj je nadstandard, kaj je lepo itd.," je dodal Pust. Veliko ljudi je tako prepuščenih olepševalnemu pojmu "nadstandarda", saj menda ne boste šli preverjat, kaj so vam položili pod parket in ali tisto ustreza nadstandardu. Poleg tega boste, če ne živite v prestolnici ali Mariboru (levi breg - staro mestno jedro), tako ali tako zelo težko našli nadstandardno bivališče. To pa je pa že zgodba o diferenciaciji Slovenije.
Članek iz leta 2002 !
NADSTANDARDNE NEPREMIČNINE V SLOVENIJI - DANES !
No comments:
Post a Comment