Gradbišča propadlih gradbincev in investitorjev brez denarja tudi po več let kazijo podobo mesta.
Zaradi stečajev gradbenih podjetij in investitorjev v finančni krizi je v Ljubljani vse več gradbenih jam ali več let ograjenih gradbenih parcel. Največ jih je sredi najbolj urbanih območij, Centra, Šiške in Bežigrada, tako da postajajo estetsko zelo moteče, v več primerih pa tudi nevarne.
V Centru po velikosti (tako po vrednosti načrtovane naložbe kot po obsegu zemljišča) izstopa že več let ograjeno gradbišče Emonike med Dunajsko, Vilharjevo in Trgom OF. Urbanistično-arhitekturna rešitev je bila izbrana leta 2002, do danes pa kanadsko-madžarsko podjetje Trigranit ni predstavilo niti končnega projekta poslovno-stanovanjskega in trgovskega središča z novo avtobusno in železniško postajo. Na upravni enoti so povedali, da niso prejeli še nobenega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. Na spletni strani Emonike pa še vedno piše, da bo projekt, ki naj bi ga gradili na skoraj 214.000 kvadratnih metrih bruto površine (vreden naj bi bil 250 milijonov evrov), končan letos. A trenutno so na njem le manjše začasno parkirišče, odlagališče gradbenega materiala in zemeljskih izkopov ter kilometrska gradbiščna ograja z največ reklamnimi prostori za velike obcestne plakate v Ljubljani.
Jama v križišču Slovenske
in Tivolske
V križišču Slovenske in Tivolske ceste ter Dvořakove ulice že skoraj tri leta gledamo ograjo ob nekdanji stolpnici SCT, kjer naj bi družba S 1 – investicijsko podjetje zgradila še eno podobno, dvajsetnadstropno stolpnico. UE Ljubljana, izpostava Center, ji je za gradnjo pretežno poslovnega objekta S1 izdala gradbeno dovoljenje že januarja 2010. Čeprav od takrat projekt ni zaživel in so vrata na gradbišče zaprta, gradbeno dovoljenje še vedno velja (če ne bo podaljšano, se bo izteklo januarja 2013). Težava pa je več kot deset metrov globoka odprta jama, ki sega vse do temeljev sosednje stolpnice, prav tako dejstvo, da je podjetje S 1 že od lani v stečajnem postopku (upniki so stečajnemu upravitelju prijavili kar za 11,4 milijona evrov terjatev).
Starega Šumija ni več,
novega pa še ne
Posebna je zgodba s Šumijem, kjer je po rušitvi več starih objektov ob Slovenski cesti in koncu arheoloških raziskav v njihovem začelju ostalo le nekaj manjših jam, na delu parcele pa so uredili začasno parkirišče. Začetka gradnje, ki ga je Franci Žmavc iz KD Kvarta napovedal za prve mesece preteklega leta (gradnja naj bi trajala poltretje leto), do danes še nismo dočakali.
Družbi KD Kvart kot investitorju je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za novi objekt Šumi že decembra 2008. Januarja lani so ga zaradi spremenjenega projekta (odpovedali so se načrtovanemu kinocentru, tam pa naj bi bilo poleg poslovnih prostorov še približno 90 stanovanj) nadomestili z novim. Že junija lani se je spremenil še investitor – to je zdaj družba Šumijev kvart iz Ljubljane. Odločba je pravnomočna od julija.
Kozolec II
Ob Slovenski cesti je več let videti tudi ograjo okoli zemljišča parkirno-garažne hiše Kozolec II. Gradnja se je ustavila zaradi obsežnih arheoloških izkopavanj in pridobivanja soglasij. Upravna enota je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja podjetja ZIL inženiring, MOL in Energetike Ljubljana prvič zavrnila konec lanskega avgusta, o novi, prejeti 22. marca letos, pa upravni organ še ni odločil.
Zaraščena jama
ob Masarykovi
Na območju med Masarykovo, Resljevo in Kotnikovo ulico, kjer je podjetje Energoplan pred leti načrtovalo gradnjo poslovnega centra F 3, vse do danes ni bilo nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Del zemljišča, ki je v mestni lasti, je le v načrtu prodaje. Trenutno teče postopek parcelacije, ker je treba izločiti del zemljišča, ki je po prostorskem aktu predviden za javno površino. Preostanek bodo prodali z javnim razpisom. Sicer pa je zemljišče po namembnosti razdeljeno. Večji vzhodni del je namenjen gradnji objektov mešanih dejavnosti – stanovanja, storitvene, trgovske, kulturne dejavnosti, pisarne... Na zahodnem delu pa je predvidena ureditev trga s podzemno povezavo za pešce do podhoda pod železniškimi tiri in Vilharjeve ulice.
Novega Kolizeja
ne bo pred letom 2017
Na parceli nekdanjega Kolizeja, ki so ga začeli podirati avgusta lani, se že več mesecev nič ne dogaja. Po zadnjih podatkih bomo gradbiščne ograje morali gledati vsaj do leta 2017, saj se Kranjska investicijska družba še ne bo kmalu lotila gradnje 150 milijonov vrednega novega Kolizeja (po novem Musica Tivoli) oziroma kompleksa z največjo slovensko koncertno dvorano.
Državna jama
ob Bežigrajskem dvoru
Za Bežigradom izstopa gradbena jama ob Dunajski cesti v križišču s Topniško ulico, na območju nekdanje vojašnice Ljube Šercerja. Objekti vojašnice so bili zaradi gradnje soseske Bežigrajski dvor porušeni že v prejšnjem stoletju. Za preostanek parcele, ki je že leta le ograjena in jo preraščajo plevel, grmovje in drevesa, pa ni bilo nikoli izdano gradbeno dovoljenje za nov objekt. Leta 2005 sta vlada in Imos, d. d., takratna solastnika zemljišča, sicer vložila zahtevo zanj, za gradnjo poslovnega objekta, vendar sta jo kasneje umaknila in od takrat zadeva stoji.
Jami v Šiški
Najbolj sporni pa sta gradbeni jami v Šiški, za kateri sta investitorja sicer pridobila gradbeno dovoljenje, a sta zašla v finančne težave in projekta ustavila tako rekoč na začetku. Energoplan, ki je ob Frankopanski ulici hotel sezidati 55 milijonov evrov vredno sosesko Belle Vie, je namreč po dragem odstranjevanju starih tovarniških objektov Slovenijavina in kasnejšem sesutju dela oboda gradbiščne jame veliko časa in denarja moral vložiti v njeno sanacijo. Nato mu po blokadah računov ni uspelo prepričati bank, da bi mu za dokončanje stanovanj odobrile sindicirano posojilo. Konec januarja letos nam je Oktavijan Aram zatrdil, da bodo gradnjo začeli spomladi, a se to do danes ni zgodilo. Je pa na zahodnem delu jame nastal velik bazen, poln vode.
Nekoliko drugačen scenarij velja za gradbeno jamo med sosesko Celovški dvori in Celovško cesto. Vegrad AM je tam nameraval sezidati hotel, vendar je še pred dokončanjem stanovanjskega dela Celovških dvorov šel v stečaj. Velenjsko podjetje Domino inženiring je v imenu lastnika tega dela zemljišča, to je Hypa Leasinga, občini predlagalo spremembo namembnosti, tako da bi namesto devetnadstropnega hotela zdaj zgradili dve stanovanjski stolpnici z 21 nadstropji. Tudi če bo sprememba potrjena, je glede na že izraženo nasprotovanje sosedov pričakovati dolgotrajen spor pri spreminjanju gradbenega dovoljenja. Posledično bo tam še dolgo ostala ograjena tudi globoka gradbena jama, ki je zdaj le divje odlagališče odpadkov.
Vir: Delo, Janez Petkovšek
No comments:
Post a Comment