Skrite napake pri novogradnjah - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Dobro je vedeti.

V Nepremičninskem informatorju smo že večkrat, tudi v rubriki Dobro je vedeti, pisali o skritih napakah v novozgrajenih stanovanjih. Vendar se je na uredništvu nabralo več vprašanj o tej temi, zato to področje opisujemo še enkrat.

Skrite napake in ravnanja, ki jih kupec ni mogel odkriti ob prevzemu stanovanja, opredeljuje Zakon o varovanju kupcev stanovanj in enostanovanjskih hiš. Tako 23. člen določa, da prodajalec odgovarja za napake nepremičnine, ki jih ni bilo mogoče ugotoviti ob prevzemu, tako imenovane skrite napake. Odgovornost traja dve leti od prevzema nepremičnine. Prodajalec pa za skrite napake, ki imajo značilnost napak v solidnosti zgradbe, odgovarja, če se te pokažejo v desetih letih od prevzema nepremičnine.

24. člen istega zakona določa, da mora kupec prodajalca o skritih napakah pisno obvestiti najkasneje v dveh mesecih, ko je napako ugotovil, oziroma v šestih mesecih, če gre za napako v solidnosti zgradbe. Drugače izgubi pravico sklicevati se na to napako. Kupec mora prodajalca pozvati, naj napako odpravi.

25. člen določa obveznosti prodajalca. Prodajalec mora v 15 dneh od prejema obvestila pregledati nepremičnino in kupcu v nadaljnjih 15 dneh dostaviti obvestilo o vzrokih za napako in o načinu, na katerega namerava odpraviti napako. Prodajalec mora napako, o kateri je bil obveščen, odpraviti najkasneje v roku dveh mesecev po prejemu obvestila. Če napaka onemogoča oziroma bistveno ovira normalno uporabo nepremičnine, jo mora prodajalec odpraviti takoj oziroma v najkrajšem možnem času.

Zakon v 26. člen določa tudi bančno garancija za odpravo skritih napak. Prodajalec mora kupcu ob izročitvi nepremičnine izročiti nepreklicno bančno garancijo banke, s katero se banka zavezuje, da bo na prvi poziv kupca in brez ugovorov izplačala znesek, na katerega se glasi banč­na garancija. Prodajalec lahko to obveznost izpolni tudi tako, da pri notarju, ki je sestavil notarski zapis splošnih pogojev prodaje posameznih delov stavbe, deponira bančne garancije bank. Pri tem se garancije glasijo na ime notarja kot upravičenca iz garancije, banka pa se z garancijo nepreklicno zavezuje, da bo na prvi poziv notarja in brez ugovorov izplačala določeni znesek.

Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator

NEPREMIČNINE MARIBOR

Trgovci se pomikajo k meji - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Kot je bilo pričakovati, se je včeraj ob odprtju Supernove trlo ljudi, ki so prišli pogledat, s čim vse bo nov nakupovalni center s 16 trgovinami in lokali tešil slo po nakupih. Avgusta odpirajo še nakupovalni park, v vsem centru bo dela za približno 200 ljudi.

Supernova se je pridružila Obiju, ki je vrata odprl leta 2009, s čimer so prodajne površine razširili na skupno 16.000 kvadratnih metrov. Med 16 trgovinami in lokali bo največji Mercatorjev hipermarket (ta že ima center v Kromberku), prihajajo verigi Sportsdirect in Drogerie Markt (trgovino ima v Qlandiji), Optika Clarus, Goriška lekarna in drugi.

200 novih delovnih mest

Center pa še širijo. “23. avgusta bomo odprli še nakupovalni park z dodatnimi 4000 kvadratnimi metri površin. V celoti bo v centru približno 200 novih delovnih mest, končna investicija pa je vredna 40 milijonov evrov,” je povedal vodja centra Kristjan Flegar.

Nekateri menijo, da odpiranje novih nakupovalnih centrov ni donosno, ker da jih je v Novi Gorici že preveč. Flegar se ne strinja. “Mesto z okolico šteje 35.000 prebivalcev, Supernova je večji center z dodatno ponudbo. Po našem mnenju imamo najboljšo lokacijo, ki združuje staro in Novo Gorico,” pravi. Stavijo tudi na italijanske kupce, ocenjujejo, da jih bo približno četrtina prihajala z druge strani meje.

Obnova remize pa prihodnje leto

Prihodnje leto nameravajo obnoviti še remizo, čaka pa jih zajeten zalogaj: gradnja infrastrukture, predvsem krožišča. Kmalu bo namreč videti, ali bo običajno križišče “požiralo” ves promet. Kaj pa pred časom napovedovana kinodvorana? “Ta še ostaja alternativa, ker pa so se razmere na trgu spremenile, smo še v fazi nadaljnjih pogovorov,” pravi Flegar.

“Vesel sem, da se je v težkih časih skupina Supernova odločila odpreti drugo fazo nakupovalnega središča, ki prinaša nova delovna mesta in tudi urbanistično ureditev obrobja mesta. Najbolj pa bom vesel, ko bo investitor izpolnil obljubo z rekonstrukcijo remize, ki bi lahko prinesla nove kulturne vsebine,” pa je ob odprtju dejal župan Matej Arčon.

Vir: primorske novice, Mitja Marussig

NEPREMIČNINE MARIBOR

Stanovanjski sklad ne more rešiti bank upnic - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Propadli gradbinci v stečaju kljub stotinam praznih stanovanj ne morejo sodelovati v pozivu stanovanjskega sklada za nakup nezasedenih stanovanj.

Republiški stanovanjski sklad je včeraj na svoji spletni strani objavil javni poziv za nakup nezasedenih stanovanj, s katerim želi aktivirati tako imenovani mrtvi fond že obstoječih stanovanj v državi, ki so med drugim v lasti propadlih gradbenih podjetij oziroma so se nanje "usedle" banke upnice in zdaj stojijo prazna. Vendar so se že pojavili očitki, da za podjetja v stečaju, torej številne gradbince, takšen poziv ne pride v poštev, prav tako pa se nanj ne morejo odzvati banke.

Slednje stanovanj propadlih podjetij nimajo v lasti, hkrati pa tudi nimajo pravice prodajati stanovanj v primerih nevračila kredita. Banke so namreč le hipotekarne upnice, ki imajo kredite zavarovane z zastavljenimi nepremičninami. Te lahko proda le sodišče v postopku izvršbe ali stečajni upravitelj v primeru stečaja podjetja, pojasnjujejo bankirji.

Iz vrst stečajnih upraviteljev pa so opozorili, da insolvenčni zakon ne predvideva, da bi stečajni upravitelj stanovanja iz stečajne mase prodajal z javljanjem na razpise, ampak ravno nasprotno: stečajni upravitelj ob odobritvi sodišča izda razpis za prodajo nepremičnin, na katerega se prijavijo zainteresirani kupci. Če bi stanovanjski sklad torej želel kupovati stanovanja gradbenih podjetij v stečaju, bi se moral javiti na njihove razpise. "To bo sicer treba preučiti, a če stečajni upravitelj postopek vodi transparentno, pošteno in javno, kot zahteva zakon, potem sodimo, da bi tudi podjetja v stečaju lahko sodelovala pri našem pozivu," odgovarjajo na stanovanjskem skladu. Hkrati ocenjujejo, da je po Sloveniji nezasedenih tudi precej stanovanj, katerih lastniki niso v stečajnem postopku.

Koliko je stanovanj, ki bi bila zanimiva za nakup (pri tem jih zanimajo le stanovanja s pravnomočnim uporabnim dovoljenjem od vključno 1. januarja 2007 naprej), na stanovanjskem skladu sicer ne vedo natančno. Pravijo, da so javni poziv objavili tudi zato, da bi dobili boljši pregled nad tem številom, pa tudi nad interesom lastnikov, da svoja stanovanja prodajo. Tudi sicer natančnih podatkov o številu nezasedenih stanovanj v Sloveniji nimamo, direktorica stanovanjskega sklada ljubljanske občine Jožka Hegler pa ocenjuje, da jih je približno deset tisoč. A opozarja, da je v to številko zajeto marsikaj, tudi popolnoma neuporabna stanovanja. Samo v stečajni masi propadlih gradbincev pa naj bi bilo nezasedenih stanovanj na stotine.

Ob tem je med pogoji za nakup stanovanj, ki jih želi sklad nato prodati ali oddati predvsem prvim iskalcem stanovanj, mladim družinam in družinam z večjim številom otrok, zapisano, da bo sklad kupoval le vseh bremen prosta stanovanja, kar pa stanovanja pod hipotekami niso. "Če stanovanja niso bremen prosta, morajo ponudniki priložiti pojasnilo situacije," na skladu zavračajo namige, da s hipoteko obremenjenih stanovanj sploh ne bodo kupovali. Banka upnica tako lahko zagotovi, da bo ob prodaji stanovanja izdala izbrisno pobotnico za hipoteko. "Če gre za eno banko, ki ji bo zagotovljena kupnina v vrednosti hipoteke, ne vidim težav, vendar pa so vrednosti hipotek praviloma višje, kot bo primerna vrednost nakupa, in če tu stvari ne bodo vnaprej dogovorjene, se obetajo problemi," ocenjuje Heglerjeva.

V nepremičninskih krogih se že pojavljajo ugibanja, da naj bi sklad za 40 milijonov evrov, kolikor jih namerava zapraviti za nakup nezasedenih stanovanj, pridobil od 300 do 500 stanovanj. Na skladu konkretnega števila stanovanj, ki jih nameravajo kupiti, ne želijo napovedovati, so pa zatrdili, da si bodo prizadevali za čim ugodnejši nakup čim večjega števila stanovanj. To pomeni, da bodo kupovali po nižjih cenah, kot so prenapihnjene cene na trgu, so še zatrdili.

Vir: Dnevnik, Marjeta Kralj

NEPREMIČNINE MARIBOR

Nakup zemljišča ali gradnja na ključ - NEPREMIČNINE

INVESTICIJE V NEPREMIČNINE - MARIBOR

V Sloveniji se trenutno razvija več poslovnih con. V enih investitorji prodajajo le zemljišča, v drugih pa tudi zgrajene poslovne stavbe. Vsaka izmed možnosti ima prednosti in slabosti.

Pogovarjali smo se z dvema investitorjema, ki podjetjem ponujata prostor v urejenih poslovnih conah, to sta Poslovna cona Komenda in podjetje Elektroservisi . Prvi prodaja komunalno opremljena zemljišča, Elektroservisi pa bodo podjetjem ponudili izdelavo objektov na ključ.

Brez ovinkov

V Poslovni coni Komenda podjetjem prodajajo parcele. Direktor PC Komenda Matic Romšak pravi, da so prednosti pri takšnem razvoju poslovno-industrijske cone številne, saj se investitorji ne ubadajo s težavami v prometu, na voljo pa so jim tudi vsi drugi infrastrukturni objekti, potrebni za njihovo dejavnost. »Izredno pomembno se mi zdi, da lahko cona investitorju ponudi zemljiškoknjižno parcelo z urejenim dostopom, želeno količino električne priključne moči, da so v neposredni bližini tudi drugi komunalni vodi, vključno s plinsko napeljavo in telekomunikacijami, in da ima za infrastrukturo tudi že pridobljeno pravnomočno uporabno dovoljenje,« razlaga Romšak, ki obenem poudarja, da je takšen način za investitorja edina pot do želenega objekta brez ovinkov.

Kot še dodaja Romšak, je razvoj PC Komenda potekal v dveh fazah in na način, ki podjetjem omogoča največ­jo fleksibilnost ter najmanj birokratskih zapletov. Takratno vodstvo podjetja je po opravljeni komasaciji in parcelaciji zemljišč pristopilo h gradnji moderne komunalne infrastrukture. Končali so jo lani in jo predali uporabnikom.

Treba je iskati kompromise

Gregor Senčar, vodja projektov v podjetju Elektroservisi, pa pravi, da je zasnova oziroma pristop k razvoju posamezne cone odvisna od lokacije in ciljnih naročnikov. »Izredno pomembno je, kako velika podjetja želiš pritegniti in kakšna je njihova dejavnost,« razlaga Senčar in dodaja, da je njihova ponudba zelo ugoden kompromis med zemljiščem in dokončanim poslovnim parkom. Naročniku ponudijo izdelavo na ključ in mu tako olajšajo ter pospešijo gradnjo ter zagotovijo dokončanje prostorov ob dogovorjenem roku za začetek delovanja podjetja na novi lokaciji. Na drugi strani pa se povsem prilagodijo specifičnim potrebam oziroma željam naročnika.

Ogromno prednosti, vendar ne brez nevarnosti

Čeprav imajo podjetja, ki poslujejo v poslovnih conah, veliko prednosti, je treba ob odločitvi za lastno naložbo na teh območjih ali pri nakupu že zgrajenih stavb paziti na kar nekaj na prvi pogled skritih nevarnosti. Poglejmo najprej prednosti. Ob nakupu zemljišča v coni podjetja laže začnejo gradnjo objekta, izberejo lahko najprimernejšo lokacijo, za infrastrukturo je praviloma poskrbljeno. Tako od začetka naložbe do začetka opravljanja dejavnosti preteče malo časa, praviloma se taki projekti končajo v manj kot letu dni in pol. Nove poslovne cone imajo vgrajene nove tehnologije, gradnja je usmerjena k potrebam končnega uporabnika oziroma kupca.

Vendar ne gre brez tveganj oziroma nevarnosti. V preteklosti se je že dogajalo, da zgrajeni objekti niso imeli urejene osnovne komunalne infrastrukture. Tako podjetje, predvsem zaradi svoje lahkomiselnosti in neresnega pristopa k projektu, ne more opravljati dejavnosti, saj komunalne opreme ni ali pa je ta pomanjkljiva. Lastniki so v teh primerih prepuščeni sami sebi in svoji iznajdljivosti pri navezovanju stikov z občino.

Ravno tako se lahko težave pojavljajo med obratovanjem, saj se dogaja, da je pregled nad stanjem infrastrukture pomanjkljiv in praviloma vključuje le odpravljanje napak in reševanje posameznih primerov. Na drugi strani pa posamezna podjetja urejajo le svoje zadeve in gospodarijo zgolj s svojim objektom. Zato je treba preveriti, ali se na območju izvajajo celovite aktivnosti, saj to zniža stroške in celovito rešuje težave v vsej coni.

Promet z zemljišči in poslovnimi prostori

Lani in letos promet precej padel

- Geodetska uprava RS je lani in tudi v prvi četrtini tega leta zaznala padec prometa tako z zazidljivimi zemljišči kot tudi poslovnimi prostori. In kaj opažajo investitorji poslovnih con?

- Matic Romšak, direktor Poslovne cone Komenda, se strinja z ugotovitvami geodetske uprave, saj so trenutni časi nespodbudni za razvoj gospodarskih dejavnosti, morebitni investitorji težko pridejo do finančnih virov. Opaža, da številni investitorji denar za nakup zemljišča imajo, zaplete pa se pri pridobivanju finančnega vira za poslovno gradnjo. Po njegovem mnenju mora vlada namesto kozmetičnih akcij sprejeti več konkretnih ukrepov. Nakup zemljišča za poslovno gradnjo danes ne pomeni davčne olajšave, čeprav nihče zemlje ne kupuje špekulativno, ampak podjetja tam razvijajo dejavnosti.

- Gregor Senčar, vodja projektov v podjetju Elektroservisi, trdi, da je manjše število prodajnih pogodb na trgu poslovnih nepremičnin posledica zastoja gospodarske dejavnosti. Ponudbena stran je močnejša od povpraševanja, zaradi česar se cene nižajo, in to precej bolj kot pri stanovanjskih nepremičninah. Po njegovem mnenju bo povpraševanja več le ob preobratu poslovnega cikla in postopnem zagonu gospodarske dejavnosti, ob močnejšem povpraševanju pa lahko pričakujemo vnovično rast cen.

Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator

INVESTICIJE V NEPREMIČNINE - MARIBOR

Ljubljana postaja mesto gradbiščnih jam in ograj - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Gradbišča propadlih gradbincev in investitorjev brez denarja tudi po več let kazijo podobo mesta.

Zaradi stečajev gradbenih podjetij in investitorjev v finančni krizi je v Ljubljani vse več gradbenih jam ali več let ograjenih gradbenih parcel. Največ jih je sredi najbolj urbanih območij, Centra, Šiške in Bežigrada, tako da postajajo estetsko zelo moteče, v več primerih pa tudi nevarne.

V Centru po velikosti (tako po vrednosti načrtovane naložbe kot po obsegu zemljišča) izstopa že več let ograjeno gradbišče Emonike med Dunajsko, Vilharjevo in Trgom OF. Urbanistično-arhitekturna rešitev je bila izbrana leta 2002, do danes pa kanadsko-madžarsko podjetje Trigranit ni predstavilo niti končnega projekta poslovno-stanovanjskega in trgovskega središča z novo avtobusno in železniško postajo. Na upravni enoti so povedali, da niso prejeli še nobenega zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. Na spletni strani Emonike pa še vedno piše, da bo projekt, ki naj bi ga gradili na skoraj 214.000 kvadratnih metrih bruto površine (vreden naj bi bil 250 milijonov evrov), končan letos. A trenutno so na njem le manjše začasno parkirišče, odlagališče gradbenega materiala in zemeljskih izkopov ter kilometrska gradbiščna ograja z največ reklamnimi prostori za velike obcestne plakate v Ljubljani.

Jama v križišču Slovenske 
in Tivolske

V križišču Slovenske in Tivolske ceste ter Dvořakove ulice že skoraj tri leta gledamo ograjo ob nekdanji stolpnici SCT, kjer naj bi družba S 1 – investicijsko podjetje zgradila še eno podobno, dvajsetnadstropno stolpnico. UE Ljubljana, izpostava Center, ji je za gradnjo pretežno poslovnega objekta S1 izdala gradbeno dovoljenje že januarja 2010. Čeprav od takrat projekt ni zaživel in so vrata na gradbišče zaprta, gradbeno dovoljenje še vedno velja (če ne bo podaljšano, se bo izteklo januarja 2013). Težava pa je več kot deset metrov globoka odprta jama, ki sega vse do temeljev sosednje stolpnice, prav tako dejstvo, da je podjetje S 1 že od lani v stečajnem postopku (upniki so stečajnemu upravitelju prijavili kar za 11,4 milijona evrov terjatev).

Starega Šumija ni več, 
novega pa še ne

Posebna je zgodba s Šumijem, kjer je po rušitvi več starih objektov ob Slovenski cesti in koncu arheoloških raziskav v njihovem začelju ostalo le nekaj manjših jam, na delu parcele pa so uredili začasno parkirišče. Začetka gradnje, ki ga je Franci Žmavc iz KD Kvarta napovedal za prve mesece preteklega leta (gradnja naj bi trajala poltretje leto), do danes še nismo dočakali.

Družbi KD Kvart kot investitorju je upravna enota izdala gradbeno dovoljenje za novi objekt Šumi že decembra 2008. Januarja lani so ga zaradi spremenjenega projekta (odpovedali so se načrtovanemu kinocentru, tam pa naj bi bilo poleg poslovnih prostorov še približno 90 stanovanj) nadomestili z novim. Že junija lani se je spremenil še investitor – to je zdaj družba Šumijev kvart iz Ljubljane. Odločba je pravnomočna od julija.

Kozolec II

Ob Slovenski cesti je več let videti tudi ograjo okoli zemljišča parkirno-garažne hiše Kozolec II. Gradnja se je ustavila zaradi obsežnih arheoloških izkopavanj in pridobivanja soglasij. Upravna enota je vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja podjetja ZIL inženiring, MOL in Energetike Ljubljana prvič zavrnila konec lanskega avgusta, o novi, prejeti 22. marca letos, pa upravni organ še ni odločil.

Zaraščena jama 
ob Masarykovi

Na območju med Masarykovo, Resljevo in Kotnikovo ulico, kjer je podjetje Energoplan pred leti načrtovalo gradnjo poslovnega centra F 3, vse do danes ni bilo nobene vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

Del zemljišča, ki je v mestni lasti, je le v načrtu prodaje. Trenutno teče postopek parcelacije, ker je treba izločiti del zemljišča, ki je po prostorskem aktu predviden za javno površino. Preostanek bodo prodali z javnim razpisom. Sicer pa je zemljišče po namembnosti razdeljeno. Večji vzhodni del je namenjen gradnji objektov mešanih dejavnosti – stanovanja, storitvene, trgovske, kulturne dejavnosti, pisarne... Na zahodnem delu pa je predvidena ureditev trga s podzemno povezavo za pešce do podhoda pod železniškimi tiri in Vilharjeve ulice.

Novega Kolizeja 
ne bo pred letom 2017

Na parceli nekdanjega Kolizeja, ki so ga začeli podirati avgusta lani, se že več mesecev nič ne dogaja. Po zadnjih podatkih bomo gradbiščne ograje morali gledati vsaj do leta 2017, saj se Kranjska investicijska družba še ne bo kmalu lotila gradnje 150 milijonov vrednega novega Kolizeja (po novem Musica Tivoli) oziroma kompleksa z največjo slovensko koncertno dvorano.

Državna jama 
ob Bežigrajskem dvoru

Za Bežigradom izstopa gradbena jama ob Dunajski cesti v križišču s Topniško ulico, na območju nekdanje vojašnice Ljube Šercerja. Objekti vojašnice so bili zaradi gradnje soseske Bežigrajski dvor porušeni že v prejšnjem stoletju. Za preostanek parcele, ki je že leta le ograjena in jo preraščajo plevel, grmovje in drevesa, pa ni bilo nikoli izdano gradbeno dovoljenje za nov objekt. Leta 2005 sta vlada in Imos, d. d., takratna solastnika zemljišča, sicer vložila zahtevo zanj, za gradnjo poslovnega objekta, vendar sta jo kasneje umaknila in od takrat zadeva stoji.

Jami v Šiški

Najbolj sporni pa sta gradbeni jami v Šiški, za kateri sta investitorja sicer pridobila gradbeno dovoljenje, a sta zašla v finančne težave in projekta ustavila tako rekoč na začetku. Energoplan, ki je ob Frankopanski ulici hotel sezidati 55 milijonov evrov vredno sosesko Belle Vie, je namreč po dragem odstranjevanju starih tovarniških objektov Slovenijavina in kasnejšem sesutju dela oboda gradbiščne jame veliko časa in denarja moral vložiti v njeno sanacijo. Nato mu po blokadah računov ni uspelo prepričati bank, da bi mu za dokončanje stanovanj odobrile sindicirano posojilo. Konec januarja letos nam je Oktavijan Aram zatrdil, da bodo gradnjo začeli spomladi, a se to do danes ni zgodilo. Je pa na zahodnem delu jame nastal velik bazen, poln vode.

Nekoliko drugačen scenarij velja za gradbeno jamo med sosesko Celovški dvori in Celovško cesto. Vegrad AM je tam nameraval sezidati hotel, vendar je še pred dokončanjem stanovanjskega dela Celovških dvorov šel v stečaj. Velenjsko podjetje Domino inženiring je v imenu lastnika tega dela zemljišča, to je Hypa Leasinga, občini predlagalo spremembo namembnosti, tako da bi namesto devetnadstropnega hotela zdaj zgradili dve stanovanjski stolpnici z 21 nadstropji. Tudi če bo sprememba potrjena, je glede na že izraženo nasprotovanje sosedov pričakovati dolgotrajen spor pri spreminjanju gradbenega dovoljenja. Posledično bo tam še dolgo ostala ograjena tudi globoka gradbena jama, ki je zdaj le divje odlagališče odpadkov.

Vir: Delo, Janez Petkovšek

NEPREMIČNINE MARIBOR

Velik padec pri gradbenih dovoljenjih - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v prvem četrtletju tega leta v naši državi izdanih 680 dovoljenj za gradnjo stavb, načrtovanih pa je za nekaj več kot 300 tisoč kvadratnih metrov novih površin. Padec je velik, in sicer 29-odstoten glede na prvo četrtletje 2011. Površina načrtovanih stanovanjskih stavb je bila manjša skoraj za 36, površina nestanovanjskih stavb pa za okoli 21 odstotkov. Glede na izdana gradbena dovoljenja naj bi zgradili 651 stanovanj, to je za 40 odstotkov manj kot v prvem četrtletju 2011. Skoraj 71 odstotkov načrtovanih stanovanj bo zgrajenih v enostanovanjskih stavbah in bodo povprečno merila 167 kvadratnih metrov, stanovanja v večstanovanjskih stavbah bodo merila povprečno 72 kvadratnih metrov. V osrednjeslovenski regiji bodo gradili petino vseh stanovanj, v savinjski statistični regiji skoraj 16 odstotkov, na Gorenjskem pa 14 odstotkov vseh stanovanj. Najmanj stanovanj je načrtovanih v notranjsko-kraški regiji, le 13.

Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator

NEPREMIČNINE MARIBOR

Zemljiški zakon se je vrnil k poslancem

NEPREMIČNINE MARIBOR

Štirideset poslancev koalicijskih strank SDS, DL, DeSUS in NSi je v parlamentarno obravnavo vložilo predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero želijo ukiniti odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, ki je bila uvedena pred slabim letom.

Poslanci SLS podpisov pod ta zakon niso prispevali, saj želijo več sprememb, kot so jih pripravili v Janševi SDS. V SLS so napisali svojo različico zakona, s katero odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč ne bi odpravili, bi jo pa znižali, a njihov dokument ni preživel koalicijskega usklajevanja. Glede najnovejše SDS-ove različice zakona, ki je zdaj v parlamentarni obravnavi, pa poslanec SLS Roman Žveglič napoveduje: "Jaz osebno takega zakona ne bom podprl." Ker odpravi odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč nasprotujeta tudi obe opozicijski stranki, SD in PS, usoda najnovejšega predloga novele zemljiškega zakona, ki naj bi začel veljati konec poletja, visi na nitki.

Tako imenovani Židanov zakon o kmetijskih zemljiščih (po bivšem kmetijskem ministru Dejanu Židanu) je lani uzakonil plačevanje odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč. Z njo je želela Pahorjeva vlada kmetijske površine obvarovati pred nenadzorovanimi pozidavami, gradnjo pa preusmeriti na površine, ki so manj primerne ali neprimerne za pridelavo hrane. Odškodnino mora plačati investitor, preden dobi gradbeno dovoljenje, a ker se odmeri na celotno površino parcele, ne le na tisti del, kjer bo stal objekt, so odškodnine povečini zelo visoke. V povprečju naj bi znašale okoli 10.000 evrov, kar je gradnjo močno ohromilo. Pobudniki novega zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zagovarjajo odpravo odškodnin, pravijo: "Negativne posledice uvedbe odškodnin nekajkrat presegajo morebitne koristi na področju kmetijske zemljiške politike."

Prejšnja vlada je izračunala, da bo z odškodninami na leto zbrala okoli 20 milijonov evrov (a jih je v slabem letu le okoli 800.000), v predlogu novega zemljiškega zakona pa piše, da bi bil državni proračun zaradi ukinitve odškodnin na letni ravni prikrajšan za približno osem milijonov evrov. Dejan Židan iz SD je že pred časom napovedal, da njihova poslanska skupina ne bo podprla sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi odpravil odškodnine za pozidavo kmetijskih površin in s tem sprostil lov na kmetijsko zemljo. "Ne bi bilo prav, da je politika tako dvolična, da se deklarativno zavzema za povečanje prehranske varnosti, v praksi pa želi zmanjšati zaščito kmetijskih zemljišč," poudarja Židan. Roman Žveglič pa se pridružuje tistim, ki menijo, da so odškodnine res previsoke, a ker gre za sistemski denar, ki je namenjen za različne zemljiške operacije, bi bilo treba v primeru njihove ukinitve denar zanje zagotoviti iz drugih virov, meni. Žveglič se zavzema tudi za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih v delu, ki se nanaša na prednostni vrstni red pri nakupu kmetijskih zemljišč in gozdov. V Pozitivni Sloveniji so prepričani, da je pozidava kmetijskih zemljišč v zadnjih letih postala resen problem, zato predlagane novele zakona o kmetijskih zemljiščih ne podpirajo. "Strinjamo se, da se odškodnina uporablja za to, da investitorje usmerja v iskanje manj kakovostnih, degradiranih ali zaraščenih kmetijskih zemljišč in gozdnih zemljišč, zato odprave odškodnine ne podpiramo."

Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar

NEPREMIČNINE MARIBOR

Drugi največji upad cen novih stanovanj - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Četrtletno so se te cene znižale za osem odstotkov, kar je druga največja pocenitev od začetka krize.

V prvem četrtletju letos so se pocenile vse vrste stanovanjskih nepremičnin, skupaj za 4,2 odstotka (glede na prejšnje četrtletje), najbolj pa so se pocenila nova stanovanja, za osem odstotkov. Naglih in velikih nadaljnjih upadov cen ni pričakovati, pravi eden izmed nepremičninarjev, sploh če vlada ne spremeni zakonodaje.

To je drugi največji četrtletni upad cen novih (prodanih) stanovanj od začetka krize; bolj so se znižale le še v prvem četrtletju 2009 (za 10,4 odstotka). S tem zadnjim znižanjem je bila izničena celoletna lanska rast teh cen; ta je bila 7,6-odstotna, ugotavlja statistični urad. Cene novih stanovanj so bile tako v prvem četrtletju letos za skoraj 19 odstotnih točk nižje kot v rekordnem tretjem četrtletju 2008.

Kaj lahko pričakujemo

»Cene nepremičnin se sicer postopoma znižujejo, prometa je malo, ljudje tudi nimajo denarja. Nerealna so pričakovanja dela javnosti o hitrem in velikem nadaljnjem upadanju cen. Dogajanje v prihodnje bo sicer precej odvisno od ravnanja vlade. Torej, ali bo država posegla na trg in odkupovala neprodana stanovanja, kar bi bilo po mojem mnenju slabo, pa tudi, ali bo spremenila stečajno zakonodajo in skrajšala postopke,« meni Franci Ježek, predsednik društva nepremičninskih posrednikov .

Osemnajst neuspešnih dražb, pa banka še ne popusti

Po njegovem mnenju bi bilo treba odpraviti soglasje hipotekarnih oziroma ločitvenih upnikov stečajnemu upravitelju za znižanje cen premoženja v stečajni masi gradbincev do polovice, morda tudi pod polovico. »Zdaj namreč banke upnice nikakor ne dovolijo stečajnim upraviteljem resneje spustiti cen nepremičnin; poznam primer, ko zato stečajni upravitelj že osemnajstič na dražbi neuspešno prodaja stanovanja,« pravi Ježek. Dodaja, da bi bilo treba spremeniti tudi najemni zakon, ki je slab in nefleksibilen tako za lastnike kot za najemnike.

Nepremičnin iz stečajev večinoma še ni na trgu

V prvem četrtletju je bilo prodanih zelo malo novih stanovanj, le 211, od tega le šest iz stečajne mase; spomnimo, da Surs prodaje novogradenj spremlja tudi na vzorcu poročanja podjetij. Kot pravijo, se v vzorec le počasi vračajo gradbinci, ki so bili v njem že pred leti, a tokrat se pojavljajo kot podjetja v stečaju. Na Sursu pričakujejo, da se bo njihovo stečajno premoženje na trgu verjetno znašlo šele od druge polovice leta naprej, ko naj bi bilo spet več prodaj novogradenj. V prvem četrtletju je bila slaba polovica vseh novih stanovanj prodana v osrednjeslovenski regiji, 11 odstotkov pa v podravski. Cene novih družinskih hiš so se znižale četrto četrtletje zapored, tokrat za 1,4 odstotka, in dosegle najnižjo raven po letu 2008.

Rabljena stanovanja se le počasi cenijo Cene rabljenih nepremičnin upadajo štiri zaporedna četrtletja, pri čemer so zdaj cene rabljenih stanovanj za okoli pet odstotnih točk nižje kot pred letom dni, cene rabljenih hiš pa za desetino.

V letošnjem prvem četrtletju so cene rabljenih nepremičnin upadle za 2,5 odstotka glede na prejšnje četrtletje. Rabljena stanovanja so bila v Ljubljani četrtletno cenejša za 1,3 odstotka (v prejšnjem četrtletju za 3,6), v preostali Sloveniji pa za 2,9 odstotka (v prejšnjem četrtletju za 1,7). Kljub upadu cen je bilo prometa z rabljenimi stanovanji za petino manj (1.109 transakcij v vsej Sloveniji), prometa z rabljenimi hišami pa za več kot četrtino manj kot v četrtletju prej (vsega skupaj 319 prodaj).

Vir: Finance, Nepremičnine, Andreja Rednak

NEPREMIČNINE MARIBOR

Ali Švici grozi nepremičninski balon? - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Guverner Švicarske centralne banke (ŠCB) Thomas Jordan, ki je že leta 1993 napovedal, da se bo evroobmočje slej kot prej znašlo v krizi, opozarja na nevarnosti, v katere bi lahko prišla Švica zaradi morebitnega razpada evroobmočja in nepremičninskega balona.

"Moramo se pripraviti na kolaps monetarne unije," je dejal Jordan, ki je tudi član vladne skupine, ki proučuje, kako ob primeru razpada evroobmočja omejevati pritok kapitala v državo in zaščititi švicarsko gospodarstvo.

V primeru, da bi se vlagatelji iz problematičnih držav evroobmočja množično odločili za selitev prihrankov v švicarske banke, bi to močno povečalo vrednost švicarskega franka in posledično prizadelo tamkajšnje izvoznike.

Za kakšne ukrepe gre, guverner ŠCB ni želel razkriti: "O podrobnostih ne morem govoriti."

V pogovoru za časnik Sonntagszeitung je med drugim tudi opozoril, da so se razmere na trgih v zadnjih tednih zelo poslabšale in postajajo vse bolj negotove.

Samo Nemci imajo v Švici 300 mrd. evrov

"Vrednost evra je na najnižji točki v primerjavi z dolarjem od januarja leta 2010. Spremljamo pritiske na frank. Investitorji se ozirajo za varnimi nebesi."

Samo nemško finančno ministrstvo ocenjuje, da imajo Nemci v švicarskih bankah shranjenih okoli 300 milijard evrov. Da o drugih vlagateljih, ki se za vlaganje v Švico odločajo tudi zaradi nizkih davkov, ne govorimo.

Drži, da je priliv kapitala Švico naredil bogato državo, a zdaj se lahko zgodi, da bi to škodilo gospodarstvu.

Nepremičninski balon

Jordan ob tem opozarja tudi na drugo težavo, na nepremičninski balon. Ker ŠCB v luči evropske dolžniške krize že več mesecev ključno obrestno mero ohranja blizu nič odstotkov in ohranja minimalni menjalni tečaj 1,20 franka za en evro, bi lahko prav to v Švici povzročilo pok nepremičninskega balona.

V številnih krajih po državi po besedah Jordana v zadnjih letih cene nepremičnin in hipoteke rastejo hitreje kot samo gospodarstvo. "To je zelo nezdravo in povzroča neravnovesje, ki ima čez čas negativen vpliv na finančno stabilnost in na gradbeni sektor."

Med drugim tako kot primer omeni ZDA, Španijo in Veliko Britanijo. "Nevarnost je zdaj večja, kot si marsikdo želi priznati," je povedal.

Če se bo balon še povečeval, bo imela Švica "domačo krizo, v kateri bo uničenega veliko kapitala, številna delovna mesta v finančnem sektorju, gradbeništvu, ogrožen pa bo tudi nepremičninski trg".

Že leta 1993 predvidel krizo v evroobmočju

Takšna opozorila prihajajo iz ust ekonomista, ki je že leta 1993 v svoji disertaciji opozarjal na nevarnost razpada Evropske monetarne unije.

"Skeptične napovedi" so bile narejene s pomočjo "ekonomske analize in zdrave pameti", je razložil guverner. "Moja disertacija je poudarjala problem različnih stopenj zadolženosti in primanjkljajev držav evroobmočja. Zdaj vidimo, da evroobmočje ne deluje prav zaradi teh razlogov."

Vir: Zurnal24.si, Al.B.

NEPREMIČNINE MARIBOR

Prodamo uspešen in delujoč 3*Hotel s 50 sobami ter restavracijo v centru mesta (SV Slovenija). - PRODAMO HOTEL

NEPREMIČNINE - PRODAMO HOTEL

Prodamo uspešno vpeljan 3* hotel, s 50 sobami (cca 70 ležišči), ki se nahaja v centru mesta v SV Sloveniji. V hotelu se nahaja tudi restavracija s skupno 250 sedeži (največja jedilnica s 130 sedeži je primerna tudi za zaključane družbe, kot so poroke ipd.) ter bar s skupno 120 sedišči. Hotel je bil zgrajen leta 1961, popolnoma obnovlejn pa leta 1998. Hotel zelo dobro konstantno posluje že več let. Povprečna zasedenost hotela v zadnjih letih se giblje od 70% do 80 % letno, pretežno tujih gostov (cca 95%). V letu 2011 je hotel imel nekaj čez 10.000 nočitev ter skupaj z restavracijo pridelal kar 1.857.000 € skupnih prihodkov.

Hotel ima lastno pralnico, tudi za potrebe gostov, kozmetični salon, frizerski salon, savno... V letu 2011 je bila v restavraciji hotela generalno obnovljena kuhinja, katera ima tudi lastno hladilnico.
Kletni prostori v velikosti 250 m2, so trenutno prosti ter primerni za kakšno dodatno spremljevalno dejavnost (npr. Casino ..). Hotel ima cca 120 lastnih parkirišč.

Število sob: 50 sob (cca 70 ležišč)
Zasedenost preteklih let: 70% - 80% letno
Število nočitev v letu 2011: nekaj čez 10.000
Prihodki v letu 2011: 1.857.000 €
Velikost hotela: cca 3.400 m2
Zemljišče hotela: 1.896 m2
Število parkirišč: cca 120
Leto gradnje: 1961
Leto generalne obnove: 1998 (leta 2011 kuhinja)
Cena za celoto: 5.500.000 €

Podrobnosti o lokaciji in hotelu, po izkazani resnosti (popolni pisni predstavitvi). Več informacij lahko dobite le na ogledu oz. sestanku!
M: 031 605 685
AC NEPREMIČNINE d.o.o.


NEPREMIČNINE - PRODAMO HOTEL

Dr. Žiga Andoljšek obetaven strokovnjak, a brez referenc - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Dr. Mandičeva: Problematično se mi zdi, da bi se sklad kot državna inštitucija ukvarjal z oddajanjem stanovanj.

Stanovanjski sklad bo v kratkem objavil javni poziv za odkup nezasedenih stanovanj, vključno s tistimi, ki so v lasti propadlih gradbenih podjetij in bank upnic. Stanovanja želi nato ponuditi državljanom v najem, najem z možnostjo odkupa ali prodajo pod ugodnejšimi pogoji. "Želimo aktivirati ta mrtvi fond stanovanj na trgu, to pa ne pomeni, da bo sklad reševal banke. Stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bo kupoval," je včeraj zatrdil novi direktor sklada Žiga Andoljšek in dodal, da bi po njihovih načrtih za odkup takšnih stanovanj lahko namenili do 40 milijonov evrov.

Sklad ne bo več zidal

Ob nastopu štiriletnega mandata je Andoljšek napovedal, da želi povečati fond najemniških stanovanj sklada, sklad pa preusmeriti s "proizvodnje" stanovanjskih enot in zagotavljanja zemljišč ter ga preoblikovati v finančni sklad, ki se bo namesto na nepovratne pomoči državljanom pri nakupu stanovanj bolj osredotočil na povratne instrumente financiranja. Ti bi bili za državljane ugodnejši od tistih na prostem trgu, torej na primer od bančnih posojil. Sklad želi Andoljšek uveljaviti tudi kot dopolnilo trgu in drugim razvojnim institucijam, kot sta Eko sklad in SID banka.

Ob napovedanem javnem pozivu za odkup nezasedenih stanovanj, ki naj bi mu sredi junija sledilo prvo odpiranje ponudb, je Andoljšek pojasnil, da bodo prednost dobila stanovanja, ki ležijo na področjih z razvito infrastrukturo in v bližini industrijskih obratov oziroma na območjih, kjer je po demografskih podatkih zaznati priseljevanje prebivalstva. Sklad ima namreč že zdaj v lasti nekaj stanovanj - po Andoljškovih zagotovilih manj kot dva odstotka celotnega stanovanjskega fonda - ki se ne uporabljajo oziroma jih sklad ne more ne prodati ne oddati v najem. Takšen je primer vrstnih hiš in stanovanj v Pivki, Andoljšek pa je povedal, da je od 24 hiš v tem trenutku oddanih 10. Sicer pa se bo po Andoljškovem mnenju našel najemnik oziroma kupec tudi za stanovanja na manj zaželenih lokacijah: "Če ima državljan interes za rešitev stanovanjskega vprašanja in je cena primerna, se bo našel skupen jezik."

Rešitev za stanovanja sklada, ki ne gredo v promet, Andoljšek vidi tudi v občinah, ki bi glede na poznavanje lokalnih razmer lahko bolje vedele, kako uporabiti nezasedena stanovanja. Del od 540 stanovanj, ki so leta 2009 od ministrstev prešla v last sklada, naj bi namreč prešel v last občin. Andoljšek je ob tem napovedal, da bo eden izmed njegovih prvih ukrepov ureditev pravno-lastniških razmerij za teh 540 stanovanj v zemljiški knjigi. V kratkoročnem načrtu ima tudi dokončanje stanovanjske soseske s 487 stanovanjskimi enotami na Brdu pri Ljubljani (razpis za dokončanje del naj bi objavili v kratkem), kjer gradnja zdaj zaradi "slabe korporativne prakse oziroma nerazumevanja med upravo in nadzornim svetom" sklada ter stečaja izvajalca, Gradbenega podjetja Grosuplje, stoji.

Za demokratični nadzor

"Predlagane kratkoročne aktivnosti sklada gredo v pravo smer, bolj problematična se mi zdi odločitev, da bi se sklad kot državna inštitucija ukvarjal z oddajanjem stanovanj, kar je dejavnost, ki mora biti vpeta v lokalno okolje," Andoljškove napovedi ocenjuje predavateljica na ljubljanski fakulteti za družbene vede in poznavalka stanovanjske problematike dr. Srna Mandič. Več pomislekov izraža zaradi nedorečene dolgoročne vloge sklada. To je namreč edina državna ustanova, ki aktivno posega v sistem stanovanjske oskrbe v Sloveniji, zato bi sklad moral doprinašati k razvojnih ciljem stanovanjske politike. Vpetost sklada v stanovanjsko politiko bi pomenila tudi nekaj demokratičnega nadzora nad njegovim delovanjem, saj bi lahko parlament presojal, kako uspešen je pri izvajanju nalog na področju sprejete stanovanjske politike. "Pa tudi stroka in širša javnost bi bili vključeni v pripravo in kasneje spremljanje stanovanjske politike in delovanja sklada," dodaja Mandičeva, ki ocenjuje, da za zdaj delovanje sklada kljub najboljšim namenom ostaja zunaj demokratičnega nadzora javnosti. "Sicer pa menim, da se dr. Andoljšek kot mlad in obetaven strokovnjak na področju ekonomike javnega sektorja teh vprašanj zaveda in se bo uspešno spoprijel s specifičnimi težavami stanovanjskega sektorja, kjer pa, presenetljivo, še nima referenc," ugotavlja Mandičeva.

Vir: Finance, Marjeta Kralj

NEPREMIČNINE MARIBOR

Nič več apartmajev, ki so se izdajali za kmetije - NEPREMIČNINE

LUKSUZNE NEPREMIČNINE v SLOVENIJI

Kocka je padla. Novih turističnih kmetij, za kakršno se vsaj formalno izdaja Bužekijanova na Mali Sevi, na izolskem podeželju za zdaj ni več moč graditi. Ustavno sodišče je zadržalo izvajanje občinskega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) za podeželje, in sicer v delu, ki je takšne gradnje dopuščal.

Ustavno sodišče se še ni izreklo, ali je omenjeni del odloka ustaven in zakonit, a je sedem sodnikov in sodnic na čelu s podpredsednikom Miroslavom Mozetičem na seji pred slabima dvema tednoma soglasno sprejelo sklep o zadržanju njegovega uresničevanja - vse do končne odločitve sodišča.

Odlok izpodbija vlada, in sicer njegov 6. člen, ki ga je občinski svet sprejel pred devetimi leti (v obdobju županje Brede Pečan). Ta člen izjemoma dovoljuje gradnjo na zemljiščih, ki jih občinski planski akt namenja kmetijstvu. To naj bi bilo v neskladju z zakonom o prostorskem načrtovanju in ustavo.

Za zaščito kmetijskih zemljišč

Vlada je predlagala, naj ustavno sodišče izpodbijani člen odpravi in zadrži njegovo izvajanje, češ da bi z izdajanjem gradbenih dovoljenj na kmetijskih zemljiščih prišlo do težko popravljivih posledic.

Te so po presoji ustavnega sodišča hujše od tistih, ki jih bo povzročilo začasno zadržanje uresničevanja 6. člena odloka. “Če bi se trditve predlagateljice izkazale za utemeljene, bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice na kmetijskih zemljiščih, za katera ustava v 71. členu zagotavlja posebno varstvo. Če zatrjevana protiustavnost ne bo ugotovljena, pa bo po drugi strani to le začasno zaustavilo načrtovane posege v prostor,” sklep sodišča pojasnjuje podpredsednik Mozetič.

Občina je odpravi spornega člena najprej nasprotovala, ker je bilo na njegovih temeljih izdanih več pravnomočnih gradbenih dovoljenj za kmetije, turistične kmetije in gospodarska poslopja, tudi za nadomestni kmetiji, ki ju je povozila trasa hitre ceste med Koprom in Izolo, je še pred dvema mesecema opozarjal izolski župan Igor Kolenc. Nekdanje ministrstvo za okolje in prostor so v občini kar dvakrat zaprosili, naj jim pomaga rešiti zagato, vendar “na ministrstvu niso videli potrebe za pogovor.”

Sami so se medtem odločili, da člen razveljavijo na seji občinskega sveta, ki bo 31. maja. Vse od 1. septembra lani ne izdajajo več novih soglasij za gradnjo na območju PUP za podeželje.

Kolenc kritičen do ministrstva

Kolenc poudarja še, da bo “odločitev ustavnega sodišča začasno ustavila razvoj izolskega podeželja - do sprejema občinskega prostorskega načrta, ki ga ministrstvo s svojim nedelom zelo zavira, saj namesto zakonskih 30 dni za posamezne odgovore potrebuje tudi več kot leto.”

Vir: Primorske novice, Mirjana Cerin

LUKSUZNE NEPREMIČNINE v SLOVENIJI

Desant na trg nepremičnin - NEPREMIČNINE, STANOVANJA

NEPREMIČNINE MARIBOR

Velenakup. Stanovanjski sklad bo šel s 40 milijoni evrov v nakup nezasedenih stanovanj. Učinek. Ali gre za reševanje nasedlih bank, bo jasno, ko bo znana cena in ali bodo stanovanja prodali.

Stanovanjski sklad se bo s 40 milijoni evrov podal v odkup neprodanih stanovanj na trgu. V kratkem naj bi objavili javni poziv, prvo odpiranje pa naj bi bilo že sredi junija, je včeraj napovedal novi direktor sklada Žiga Andoljšek. Poziv bo sicer odprt do porabe sredstev.

Sklad boljši od bank

Ta stanovanja bi potem z ugodnim posojilom, ki bi ga zagotovil sklad, prodali fizičnim osebam. Kakšni bi bili ti pogoji, še ni mogel napovedati, bi pa bili ugodnejši od bančnih posojil. Če stanovanj ne bi mogli prodati, bi jih oddali v najem ali v najem z možnostjo odkupa. "Posojila se že dobijo, a tudi ugoden kredit ni dovolj, da bi se ljudje odločili za nakup nepremičnine. Časi so preveč negotovi, da bi se za 30 let zavezali k odplačevanju; še službe v javnem sektorju niso več varne," meni ekonomist Ivo Lavrač.

"Ne rešujemo nikogar"

Andoljšek je pojasnil, da poleg stanovanj v lasti gradbincev pridejo v poštev tudi tista, ki so zastavljena pri bankah. "Sklad ne rešuje nikogar in stanovanj po prenapihnjenih cenah ne bo kupoval. Če bomo ocenili, da želi banka, tudi če je državna, na ta način zaslužiti, ne bomo sklenili posla," je na vprašanje, ali gre za reševanje bank, ki so nasedle v nepremičninskih projektih, odgovoril Andoljšek. Lavrač meni, da bo odgovor na to vprašanje odvisen od cen, po katerih bodo stanovanja kupovali. S tem se strinja tudi direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler.

Cene? Precej ugodne!

Pričakovane cene kvadratnega metra Andoljšek ni želel komentirati, je pa povedal, da pričakujejo "precej ugodno ceno, tudi zastavne cene stanovanj", saj bi banke morale biti zainteresirane, da dobijo denar, kakšen je interes, pa bo pokazal javni poziv.

Za odgovor na vprašanje, ali gre za reševanje bank, bo ključno tudi, "ali bodo stanovanja nato res v bivalni funkciji. Prejšnji projekti državnega stanovanjskega sklada žal kažejo na to, da je veliko njihovih dosedanjih stanovanj nezasedenih," opozarja Heglerjeva in dodaja, da bi bilo nesprejemljivo, "če bi se na sklad le prenesla zaloga praznih stanovanj od bank in stečajnih upraviteljev".

V Ljubljani nič za družine

"V Ljubljani ni praznih stanovanj, ki bi jih lahko dali v najem družinam. Nekdo, ki potrebuje družinsko stanovanje, se bo težko odločil za nakup stanovanja z veliko dnevno sobo in še večjo teraso ter zgolj eno majhno spalnico, tudi če bo cena ugodna," opozarja Heglerjeva. Dodaja, da je odkup velike količine stanovanj deloval, ko je bilo na trgu veliko povpraševanje in so bile cene stanovanjskega sklada od 30 do 40 odstotkov nižje od tržnih.

"Zdaj ni realnega povpraševanja, stečajni upravitelj stanovanj v Celovških dvorih ni mogel prodati po precej znižanih cenah. Dvomim, da bi stanovanjski sklad lahko dosegel cene od 1.200 do 1.500 evrov za kvadratni meter, kajti to bi bilo že manj od bančnih hipotek. Če bi banke in gradbinci prodajali po tej ceni, bi lahko prodali tudi individualnim kupcem," je skeptična Heglerjeva.

Vir: Zurnal24.si, Janez Zalaznik

NEPREMIČNINE MARIBOR

Stanovanjski sklad bo za stanovanja porabil še 40 milijonov - NEPREMIČNINE STANOVANJA

NEPREMIČNINE MARIBOR

»Pričakujemo precej ugodno ceno«, pravi prvi mož SSRS Žiga Andoljšek in obljublja, da ne bo kupoval stanovanj po prenapihnjenih cenah.

Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS), ki ga po novem vodi Žiga Andoljšek, ima namen v kratkem objaviti razpis za dokončanje 478 stanovanj na Brdu.

SSRS bo objavil tudi poziv lastnikom neprodanih novih stanovanj (gradbincem in bankam), da jih prodajo ali oddajo skladu. Sklad namerava za nakup stanovanj nameniti 40 milijonov evrov, kupovali naj bi tam, kjer je razvita infrastruktura, industrija in demografski prirast. »Pričakujemo precej ugodno ceno«, je dejal Andolšek. In dodal, da ne bo kupoval stanovanj po prenapihnjenih cenah, četudi bodo prodajale državne banke.

Prvo odpiranje ponudb naj bi bilo čez mesec dni, sicer pa bo poziv odprt do porabe denarja.

Vir: Finance, Nepremičnine, Jaka Elikan

NEPREMIČNINE MARIBOR

Novi veter na stanovanjskem skladu

Stanovanjski sklad naj bi odkupil za 40 milijonov evrov neprodanih zalog stanovanj.

Prejšnji direktor republiškega stanovanjskega sklada Primož Pirc je prisegal na določanje cen stanovanj glede na tržne razmere, novi direktor Žiga Andoljšek pa zagovarja stroškovne cene.

Prejšnji teden imenovani direktor Stanovanjskega sklada RS (SSRS) Žiga Andoljšek namerava kmalu objaviti poziv gradbincem, investitorjem in bankam, da je pripravljen od njih kupiti za 40 milijonov evrov stanovanj. »Pričakujemo precej ugodno ceno,« je dejal Andoljšek. In dodal, da ne bo kupoval stanovanj po prenapihnjenih cenah, tudi če bodo stanovanja ponudile državne banke.

Stanovanja po meri

Stanovanja naj bi SSRS naprej prodajal ali oddajal, možne so tudi vseživljenjske sheme reševanja stanovanjskega vprašanja. To pomeni, da se bo najemnik po potrebi preselil v stanovanje primerne velikosti. Pri tem pa cene SSRS ne bodo določene glede na tržne razmere (denimo desetino pod tržnimi cenami), ampak glede na proizvodne stroške z minimalnim dobičkom za SSRS, obljublja direktor.

Brdo gre naprej

V kratkem naj bi SSRS objavil tudi razpis za končanje gradnje 478 stanovanj na ljubljanskem Brdu, ki po propadu GPG stoji. Andoljšek krivdo za zastoj pri gradnji 30-milijonskega projekta pripisuje tudi slabim korporacijskim praksam SSRS.

Vir: Finance, Gospodarstvo, Jaka Elikan

NEPREMIČNINE MARIBOR

Stanovanja cenejša za petino - NEPREMIČNINE MARIBOR

NEPREMIČNINE MARIBOR

Posel z najemniškimi stanovanji cveti predvsem v Velenju, v drugih delih regije pa manjkajo zlasti nova stanovanja, ki jih nihče noče graditi.

Cene nepremičnin v Velenju in okolici so v zadnjih treh letih upadle za 10 do 20 odstotkov, ocenjujejo nepremičninski agenti. Kvadratni meter novega stanovanja ta hip na trgu stane med 1.300 in 1.500 evri, kar je na ravni cen v savinjsko-šaleški regiji. Prodaja je skromna, raste pa povpraševanje po najemniških stanovanjih.

Najemna stanovanja so bila zadnje čase zanimiva naložba zaradi projekta TEŠ 6, na trg pa je posegla tudi občina Velenje, ki je lani in v začetku leta zagotovila več novih najemnih stanovanj za občane, pravi nepremičninski posrednik Dejan Goršek iz nepremičninske agencije Habit . Kot pravi, so se cene najemnih stanovanj in poslovnih objektov podvojile.

Mozirje si želi stanovanj

V Mozirju že nekaj let kljub velikemu povpraševanju ni novih stanovanj, pravi Ema Janko iz Nepremičnin Janko . »Cena rabljenih stanovanj se giblje od 1.100 do 1.350 evrov za kvadratni meter. V Zgornjesavinjski dolini so cenejša rabljena stanovanja naprodaj še v Nazarjah (od 850 do 1.100 evrov za kvadratni meter). Zanimanja investitorjev ne zbudijo niti komunalno urejene parcele z urejenimi gradbenimi dovoljenji za gradnjo stanovanj ali hiš, pravi Jankova.

Prestrašene banke

»Že tako majhno gradbeno aktivnost v tem delu Slovenije pa dodatno zavirajo previdne banke, ki ne verjamejo dobrim bilancam investitorjev, zato se poskušajo zavarovati tudi s trikratnimi hipotekami glede na vrednost posojila,« pojasnjuje Goršek. Le če bi banke spodbujale in kreditirale stanovanjske gradnje, se lahko dvigne tudi kakovost novogradenj in s tem dodatno oživi trg, saj kot pravi Goršek, kupci v zadnjem času iščejo stanovanja z boljšo kakovostjo bivanja in so zato tudi pripravljeni odšteti več.

Kupci iščejo novogradnje in starejše kmetije

Med interesenti za stanovanje v Zgornjesavinjski dolini je po besedah Eme Janko največ domačinov - mladih, ki se s študija vračajo v svoj domači kraj. »Raste povpraševanje po manjših novejših hišah in starejših kmetijah, vendar tudi teh ni na trgu. So pa v ponudbi velike, starejše nefunkcionalne dvodružinske hiše na manjših parcelah, ki tržno niso zanimive, saj potrebujejo vsaj večjo obnovo.

Industrijske cone so prazne

Podobno je pri komunalno urejenih parcelah v industrijskih conah, po katerih zadnji dve leti skoraj nihče ne povprašuje. Prazni objekti so posledica zapiranja podjetij v zadnjih treh letih,« pravi Jankova, ki ob tem opaža malce večjo aktivnost najema stanovanj in poslovnih prostorov v industrijski coni Prihova v Nazarjah, kjer so cene upadle že na 65 evrov za kvadratni meter (brez DDV), pa prostori še vedno niso oddani.

Vir: Finance, Gospodarstvo, Velenje & Šoštanj

NEPREMIČNINE MARIBOR

Siliko začel rušiti nekdanji vrhniški ponos - INVESTICIJE v NEPREMIČNINE

PRODAMO POSLOVNE STAVBE in PROSTORE

Eden naših največjih proizvajalcev gumi-tehničnih izdelkov, podjetje Siliko iz Brezij pri Dobrovi, ki je od stečajnega upravitelja lansko leto za dobre tri milijone evrov kupilo upravno stavbo nekdanje Industrije usnja Vrhnika, je začelo rušiti del objektov nekdanjega vrhniškega ponosa. Vanj bodo po končani prenovi vselili razvojni center za področje gume, plastike in orodjarstva, ki je doslej domoval v manjših prostorih na Brezjah.

Po besedah direktorja podjetja Siliko Janeza Koprivca bodo na Vrhniko preselili tudi del svoje proizvodnje gumi-tehničnih, silikonskih in plastičnih izdelkov. Podjetje, ki je lansko leto prejelo gazelo za najhitreje rastoče podjetje osrednje Slovenije, bo tako na Vrhniko prineslo tudi nova delovna mesta.

"Revolucije, kot jo je nekoč na Vrhniko prinesla usnjarna, ne bo, saj naša panoga ni tako delovno intenzivna. Koliko ljudi bomo na novo zaposlili, je za zdaj težko napovedati, vendar menim, da gotovo med 20 in 30. Ker je naš primarni cilj povečati razvojni center, to pomeni, da bomo zaposlovali pretežno inženirski kader," je povedal direktor podjetja, katerega glavni program je izdelava sestavnih delov za avtomobile, ki jih povečini izvažajo na tuje.

Koprivc je še povedal, da imajo za zdaj le gradbeno dovoljenje za rušenje neustreznih objektov, čakajo pa še gradbeno dovoljenje za novogradnjo. "Od države je tako odvisno, kako hitro bomo vse skupaj speljali. Če nam bo uspelo graditi še letos, se bomo takoj po novem letu že vselili," je dodal direktor podjetja Siliko Janez Koprivec, ki celotno vrhniško naložbo ocenjuje na 10 do 12 milijonov evrov.

Vir: Dnevnik, (val)

PRODAMO POSLOVNE STAVBE in PROSTORE

Nakup Hotela Savinja še v zraku - PRODAJA HOTELA

PRODAMO HOTELE po SLOVENIJI

Šele konec maja bo znano, ali bo imela občina Laško dovolj denarja za nakup hotela Savinja.

Če bo občina Laško prodala zemljišče Na trgu svobode, bo skupaj s Turističnim društvom Laško lahko kupila Hotel Savinja v središču mesta. Pivovarna Laško je namreč zaradi prezadolženosti marca letos objavila javni poziv k odprodaji nekaterih nepremičnin. Poleg Hotela Hum in športne dvorane Tri lilije je naprodaj ponudila Hotel Savinja, za katerega je sprva želela iztržiti milijonov evrov, potem pa je ceno znižala na 591.000 evrov.

"Naši načrti so še v zraku. Vse je odvisno od prodaje zemljišča. Konec maja bomo odprli ponudbe in šele takrat bo znano, kdo je pripravljen kupiti zemljišče in koliko je zanj pripravljen odšteti. Seveda si zelo želimo, da bi se dobro končalo, saj imamo s Hotelom Savinja velike načrte," nam je povedal Dimitrij Gril, vodja občinskega urada za družbene dejavnosti, gospodarstvo in javne finance, ki zelo obžaluje, da v Laškem skoraj ni več dobrih gostiln z dnevno ponudbo malic. Hotel Savinja je namreč sameval tudi takrat, ko ga je imel v najemu zasebnik, Hotel Hum na drugi strani mosta pa je zaprt že več mesecev.

Na Trgu svobode naj bi najboljši ponudnik postavil manjši trgovski objekt, čeprav so nekateri svetniki na seji mestnega sveta podvomili, ali je to pametna odločitev, ker gre za območje mestnega središča, kjer je že dolga leta odprta trgovina Laščanka. Sicer pa si domačini zelo želijo bolj pestre trgovske ponudbe, saj imajo na obrobju občine samo Tuševo trgovino in se zato za večje nakupe vozijo v Celje. Mercator se je pred približno tremi leti odločil, da bo v Laškem gradil trgovski center, zato je od Pivovarne odkupil zemljišče, pridobil gradbeno dovoljenje, izkopal ogromno jamo in to je bilo tudi vse. "Jama je zdaj že skoraj zaraščena, domačini pa se jezijo na nas, češ, kakšna sramota, da nič ne ukrenemo. Ljudje namreč ne razumejo, da imamo zvezane roke. Zemljišče je last Mercatorja, ki lahko naredi, kar pač želi. Pri nas nimamo predpisov, ki bi tako kot v sosednji Avstriji od investitorja zahtevali, do katerega datuma mora naložbo končati," je pojasnil Gril.

Če bo torej občini in Turističnemu društvu uspelo kupiti Hotel Savinja, bi bila to za mesto ob Savinji zagotovo velika pridobitev. Hotel, ki je bil doslej zaradi nespretne gostinskem ponudbe na slabem glasu, bi uredili tako, kot si zaslužil, v kleti pa bi odprli manjši muzej pivovarstva, ki ga Laško še nima.

V stavbi, ki je bila zgrajena leta 1825 in nazadnje obnovljena pred 18 leti, bi svoje prostore imel tudi turistično-informacijski center s pisarnami in prodajalno spominkov, za domačine in turiste, ki mesto najbolj množično obiščejo v času tradicionalen prireditve Pivo in cvetje, pa bi zagotovo bila privlačna ponudba domačih kulinaričnih dobrot z laškega podeželja.

Vir: Dnevnik, Mojca Grušovnik

PRODAMO HOTELE po SLOVENIJI

Obseg gradbenih del v EU marca večji - NEPREMIČNINE

LUKSUZNE NEPREMIČNINE v SLOVENIJI

Najvišjo rast gradbenih del je Eurostat zabeležil v Nemčiji (+30,7 odstotka) in v Franciji (+17,8 odstotka).

Obseg gradbenih del se je v območju evra po sezonsko prilagojenih podatkih marca na mesečni ravni okrepil za 12,4 odstotka, v EU pa za 11,8 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je obseg gradbenih del marca na mesečni ravni povečal za 2,7 odstotka, na letni ravni pa zmanjšal za 10,7 odstotka.

Eurostat je ob tem nekoliko popravil podatke za februar. Takrat se je obseg gradbenih del v območju evra na mesečni ravni zmanjšal za 10,4 odstotka, v EU pa za 5,7 odstotka. Na letni ravni je bil padec 16,3- oziroma 11,6-odstoten.

Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, se je obseg gradbenih del marca na mesečni ravni povečal v desetih, zmanjšal pa v štirih državah.

Najvišjo rast so zabeležili v Nemčiji (+30,7 odstotka), Franciji (+17,8 odstotka), Veliki Britaniji (+14,8 odstotka) in Italiji (+9,5 odstotka), najvišji padec pa v Romuniji (-8,8 odstotka), na Portugalskem (-6,8 odstotka) in Španiji (-1,8 odstotka).

Obseg gradbenih del se je povečal v petih državah

Na letni ravni se je obseg gradbenih del v območju skupne evropske valute marca zmanjšal za 3,8 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 3,9 odstotka.

Med državami članicami, za katere je Eurostat imel podatke, se je obseg gradbenih del zmanjšal v devetih, povečal pa v petih državah.

Najvišji padec so zabeležili na Portugalskem (-16,4 odstotka), Slovaškem (-11 odstotkov), v Španiji (-10,9 odstotka) in Sloveniji (-10,7 odstotka), najvišjo rast pa na Švedskem (+7,9 odstotka), v Nemčiji (+6,3 odstotka) in na Poljskem (+2,4 odstotka).

Vir: Finance, Gospodarstvo, Matic Cvelbar, STA

LUKSUZNE NEPREMIČNINE v SLOVENIJI

Denarno kazen zaradi pozidave kmetijskih zemljišč naj bi v kratkem spet odpravili - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

SDS v koaliciji usklajuje novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi ukinila odškodnino za spremembo namembnosti kmetijske zemlje.

Vlada Janeza Janše odškodnine zaradi prekategorizacije kmetijskih zemljišč v zazidljiva ne bo le znižala, kot smo nedavno poročali, ampak jo bo najverjetneje celo ukinila. SDS bo namreč v parlamentarni postopek (spet) vložila novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi odškodnino slabo leto po njeni uvedbi ukinila.

Pri tem jo podpirajo tudi v Novi Sloveniji in delu Državljanske liste, medtem ko bi v SLS, kjer so pripravili svojo različico novele zakona o kmetijskih zemljiščih, odškodnino le znižali. Na kmetijsko-okoljskem ministrstvu (MKO) njeni ukinitvi nasprotujejo, saj menijo, da bi to pomenilo manj obdelovalnih površin in s tem nižjo stopnjo samooskrbe. Bivši kmetijski minister Dejan Židan (SD), ki je "krstni boter" omenjeni odškodnini, pa politične stranke poziva: "Preden spremenijo zakonodajo zaradi kratkoročnih interesov posameznih skupin in preden naredijo dolgoročno škodo državi, naj temeljito in vsebinsko prisluhnejo argumentom stroke."

Slovenija je odškodnino zaradi prekategorizacije kmetijskih zemljišč v stavbna enkrat (leta 2002) že ukinila, a jo je lani znova uvedla. S ciljem, da z njo prepreči nenadzorovano pozidavo kmetijskih zemljišč in da gradnjo preusmeri na zemljišča, ki so za proizvodnjo hrane manj primerna. Kmetijsko ministrstvo je v času, ko ga je vodil Dejan Židan, izračunalo, da bo z odškodnino na leto zbralo okoli 20 milijonov evrov ali približno deset evrov na kvadratni meter zemljišča, ta denar pa bo v prvi vrsti namenilo za usposobitev novih zemljišč, na katerih bo mogoče proizvajati hrano.

Pa poglejmo, kako uspešno je bilo pri tem MKO od junija lani, torej od uveljavitve novega zakona o kmetijskih zemljiščih. Do 1. marca letos je z odškodnino zbralo le 787.800 evrov, a ker podatkov o površinah kmetijskih zemljišč, ki se jim je v tem času spremenila namembnost zaradi gradnje, ne vodijo, ne vedo, kolikšna je bila povprečna odškodnina na kvadratni meter. Na MKO so nam tudi povedali, da so z odškodnino zbrali premalo denarja za financiranje zemljiških operacij, zato ponovnega usposabljanja zemljišč za kmetijsko proizvodnjo iz naslova odškodnin doslej še ni bilo. So pa v zadnjih treh letih zemljiške operacije (gradnjo in obnovo namakalnih sistemov ter komasacije in agromelioracije) financirali s pomočjo ukrepov programa razvoja podeželja.

Za ukinitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč se najbolj zavzemajo župani, čeprav združenji občin na lani sprejeto novelo zakona o kmetijskih zemljiščih v tem delu nista imeli večjih pripomb. Po uveljavitvi zakona pa so začeli župani glasno opozarjati na previsoko odškodnino, ki po njihovih navedbah pri spremembi namembnosti enega hektarja zemljišča lahko znese tudi 120.000 evrov ali še več - odvisno od bonitetnega razreda, v katerega je uvrščeno zemljišče. Toda Židan je - še v funkciji ministra - županom vrnil bumerang, ko jih je spomnil: "Nikoli niste rekli, da se za zemljišča, ki se jim namembnost spremeni, odškodnina ne bi plačala. Zdaj, ko se ta plačuje, pa se kaže, kako ste bile občine radodarne, saj ste obrtne cone načrtovale na najboljših kmetijskih zemljiščih."

V SDS so nam pojasnili, da je njihova poslanska skupina že pred zadnjimi državnozborskimi volitvami pripravila predlog sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih, a ga zaradi predčasno končanega mandata ni vložila v parlamentarni postopek. To namerava storiti zdaj. "Tako kot takrat tudi zdaj zagovarjamo isto rešitev, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi: odpravili bomo odškodnine za spremembo namembnosti zemljišč, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo, nenormalno pa dražijo in ovirajo gradnjo infrastrukturnih objektov in individualnih gradenj," napovedujejo v SDS.

Vir: Dnevnik, Tatjana Pihlar

NEPREMIČNINE MARIBOR

Državni zbor RS sprejel novelo Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine - NEPREMIČNINE

NEPREMIČNINE MARIBOR

Državni zbor RS je 13. julija 2011 sprejel predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL-A). Novela zakona o vzpostavitvi etažne lastnine odpravlja ovire, ki so jih zaznala sodišča pri tri-letnem izvajanju zakona, s ciljem omogočiti uspešno dokončanje obeh postopkov, in sicer postopka za vzpostavitev etažne lastnine s sodno odločbo na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in postopka za določanje pripadajočega zemljišča.

V naši pravni ureditvi poznamo dualistični koncept ureditve etažne lastnine. Pri etažni lastnini gre namreč za dve pravni razmerji: za izključno lastninsko pravico na posameznem delu in solastninsko pravico vseh etažnih lastnikov na skupnih delih.

Etažna lastnina nastane šele z vpisom v zemljiško knjigo. Država je z zakonodajnimi ukrepi skušala olajšati oblikovanje etažne lastnine in vpisovanje večstanovanjskih stavb v zemljiško knjigo, vendar je bilo leta 2008 število nevpisanih nepremičnin oziroma nepremičnin, kjer je kot lastnik na njih vpisan investitor (gradbeno podjetje, ki danes morda ne obstaja več) še vedno zelo veliko, okoli 300.000. To je bil razlog, da je Državni zbor aprila 2008 sprejel Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) , ki omogoča, da se postopek oblikovanja etažne lastnine in vpisa v zemljiško knjigo izvede na predlog enega samega predlagatelja (lastnika stanovanja v večstanovanjski stavbi), ne glede na to, ali se ostali sostanovalci s tem strinjajo.

Po ZVEtL zadostuje, da predlagatelj = lastnik posameznega stanovanja s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe = stanovanju. Kot pravni naslov se šteje listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe. Navadno bo šlo za prodajno pogodbo ali verigo teh pogodb v primeru več zaporednih prodaj istega stanovanja (veriga se lahko dokazuje tudi s sklepi o dedovanju ali o pravnem nasledstvu pravnih oseb, če to ni mogoče pa tudi s priposestvovanjem).

Cilj zakona je omogočiti pridobiteljem posameznih delov stavb, da dosežejo zemljiškoknjižni vpis etažne lastnine v primerih, ko so zemljiškoknjižni lastniki glede vzpostavitve in zemljiškoknjižnega vpisa etažne lastnine na stavbah pasivni oziroma jih ni. Zakon ureja zaključeno problematiko, določa krog upravičencev, določa specialna materialnopravna pravila in posebne procesne rešitve.

Po tri letnem izvajanju zakona pa so se vendarle pokazale nekatere ovire, ki preprečujejo hitro in učinkovito izvajanje obeh postopkov v praksi. Temeljno načelo ZVEtL je bila ekonomičnost in učinkovitost postopka na eni strani, in načelo, da naj bo postopek uporabniku prijazen, s čim manj administrativnimi ovirami na drugi strani. Zato se z novim zakonom odpravljajo ovire, ki so jih sodišča zaznala v postopkih s ciljem doseči uspešno dokončanje obeh postopkov.

BISTVENE NOVOSTI SO:

a) onemogoča oziroma odpravlja se nevarnost (potencialnega) zavlačevanja ali oviranja postopka zaradi izvajanja predhodnega katastrskega vpisa po Zakonu o evidentiranju nepremičnin (ZEN).

Določbe ZVEtL, ZVEtL-A dopolnjuje s specialnimi določbami glede katastrskih vpisov. Sodišče bo tako v postopkih po ZVEtL v primerih, ko ugotovi, da stavba še ni vpisana v kataster, v okviru pripravljalnih opravil po uradni dolžnosti dolžno poskrbeti za vpis (in ne kot do sedaj stranko napotiti, da katastrsko zadevo samostojno (predhodno) uredi. V katastrskem postopku (gre za poseben upravni postopek) so udeleženci ponovno deležni vseh kavtel, upravni organ pa ponovno soočen z morebitnimi problemi vročanja in drugimi procesnimi vprašanji).

b) razširja se krog udeležencev po obeh postopkih
Z namenom olajšati delo sodišč ZVEtL-A razširja krog udeležencev po obeh postopkih po ZVEtL. Tako se v postopek za vzpostavitev etažne lastnine pritegne tudi upravnik, saj lahko sodišču poda koristne podatke o evidentiranih pridobitelj, o stavbi kot celoti in njenih posameznih delih; po drugi strani pa njegova udeležba pomaga tudi pridobiteljem posameznih delov, da se vključijo v postopek, in tako v vsakem konkretnem primeru v čim večji meri prispeva k dosegu temeljnega cilja. V postopku za določitev pripradajočega zemljišča pa novela zagotavlja tudi udeležbo občine, ki lahko v sodnem postopku po eni strani zagotovi neposredno seznanitev sodišča z urbanističnimi vidiki posamične prostorske situacije, po drugi strani pa varuje javno dobro in s tem javni interes v posamičnem primeru.

c) za postopke določanja pripadajočega zemljišča za stavbe zgrajene pred 1. 1. 2003, se razširja aktivna legitimacija tudi za občine
Prav za te postopke so namreč nepremičninske evidence najbolj neusklajene, ZVEtL-A razširja aktivno legitimacijo za začetek postopka in sicer tudi na občine in zemljiškoknjižne lastnike. S tem se namreč pravno zavaruje tudi njihov interes po uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem, hkrati pa se poveča možnost za izvedbo postopkov v konkretnih primerih in s tem pripomore k temeljnemu cilju zakona, da se nepremičninske evidence uskladijo z dejanskim stanjem.

d) amortizacija listin
Posameznikom, ki ne razpolagajo z izvirniki listin, se omogoča, da v postopku po ZVEtL dosežejo vpis svoje pravice v zemljiško knjigo (in se s tem izenačuje z drugimi posamezniki, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo). ZVEtL-A namreč omogoča amortizacijo listin ob smiselni uporabi pravil zemljiškoknjižnega prava in s tem odpravlja nujnost dvojnega postopka. Takšno pravno ugodnost je treba zagotavljati v obeh postopkih (tako po postopku po ZVEtL kot tudi po Zakonu o zemljiški knjigi) enako.

Nedelja, 17. julij 2011

NEPREMIČNINE MARIBOR