Gradnja objekta in porazdelitev stroškov
Pred začetkom gradnje je priporočljivo skleniti gradbeno pogodbo. Dobra gradbena pogodba obsega natančne določbe o splošnih tehničnih pogojih, ki jim mora ustrezati posamezno izvedeno delo. Gradbena pogodba mora vsebovati čim bolj natančno vrednost del s specificiranim davkom, opredelitev začetka in zaključka del, določbe o opravičljivih zamudah, način obračunavanja del, način plačevanja del, način obravnave storjenih napak, rok za odpravo teh napak, opredelitev obveznosti naročnika in izvajalca, izvajalčevo jamstvo odlične kakovosti opravljenih del, višina penalov ob zamudi, imena delovodij in nadzornika.
Stroški gradnje objekta so navadno razporejeni v sledeči obliki:
- 47 % vseh stroškov predstavlja gradnja objekta do vključno III. gradbene faze,
- 37 % predstavlja izvedba IV. gradbene faze,
- 16 % pa dokončanje objekta oz izvedba V. gradbene faze.
Pred začetkom gradnje je potreben pregled projekta in ostale dokumentacije z investitorjem, nadzornikom in izvajalcem, kar omogoča vsem stranem, da se podrobneje seznanijo z gradnjo, zahtevami gradnje in potekom gradnje načrtovanega objekta. Tako gradnja poteka hitreje in zanesljiveje, brez nepotrebnih zapletov in zavlačevanj.
I. gradbena faza predstavlja začetek fizične gradnje objekta, potem, ko smo pridobili vso potrebno dokumentacijo, na podlagi katere lahko začnemo z gradnjo. V prvo gradbeno fazo so zajeta gradbena dela:
- priprave terena,
- priprave gradbišča,
- zakoličbe,
- izkopa gradbene jame,
- postavitve temeljev in temeljne plošče.
Priprava terena pomeni pripravljanje zemljišča za izkop in nadaljnjo gradnjo. Na gradbišču je treba odstraniti vse odvečno drevje in skale, zasuti morebitne jarke in kotanje, v katerih bi lahko zastajala voda, v primeru, da je zemljišče pretirano vlažno, je potrebno odvodnjavanje terena oz. drenaža.
Sledi priprava gradbišča, pri čemer je potrebna postavitev gradbene barake, ograditev gradbišča s primerno ograjo, postavitev sanitarij in vodne oskrbe, ob dostopu na gradbišče pa je treba postaviti tablo, na kateri so podatki o investitorju, izvajalcu in nadzorniku gradbenih del na parceli. Zahtevnost ureditve gradbišča je odvisna od velikosti in zahtevnosti objekta, ki ga gradimo. Več o sami pripravi gradbišča je zajeto v razdelku Priprava na gradnjo.
Po pripravi gradbišča je potrebno opraviti zakoličbo objekta, ki pomeni prenos tlorisa in položaja objekta s projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v naravo. Zakoličbo lahko opravi geodet, ki izpolnjuje z Zakonom o graditvi objektov predpisane pogoje. Pri zakoličbi pa je lahko prisoten tudi pooblaščeni predstavnik občine. O zakoličenju objekta se izdela zakoličbeni načrt, ki zagotavlja zakoličbo v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja in ga podpišeta odgovorni geodet in izvajalec ter pooblaščeni predstavnik občine, če je ta prisoten pri zakoličbi.
Po opravljeni zakoličbi objekta sledi izkop gradbene jame, za postavitev temeljev in temeljne plošče. Pri izkopu gradbene jame je dobro, da izkopano zemljo deponiramo in jo prihranimo za kasnejše zasutje in ureditev okolice novozgrajenega objekta.
II. gradbena faza
II. gradbena faza pomeni nadaljevanje z gradnjo objekta, potem, ko smo opravili vsa potrebna pripravljalna dela in s postavitvijo temeljev zaključili s I. gradbeno fazo. II. Gradbeno fazo predstavlja:
- postavitev kletne plošče, pri objektih, ki so podkleteni.
Odločitev za kletne prostore je odvisna predvsem od želja, ki jih imamo glede objekta, v katerem bomo bivali. V veliki meri pa je odvisna tudi od podlage, na katero objekt gradimo. Če bo pri izkopu za klet namreč potrebno miniranje, bo to posledično pomenilo precejšnje zvišanje stroškov za gradnjo hiše.
Pomembna je predvsem pravilna izvedba zasipa kletnih zidov, da se ta kasneje ne poseda preveč.
III. gradbena faza
III. gradbena faza predstavlja:
- konstrukcijska gradbena dela vseh etaž in podstrešja,
- izvedbo strešne konstrukcije,
- izvedbo krovskih del.
Že pred začetkom gradnje objekta se odločimo, kateri gradbeni material bomo uporabili pri zidavi. V enem izmed razdelkov smo se natančneje razpisali o gradbenih materialih, njihovih lastnostih in njihovi izbiri. Pri klasični stanovanjski gradnji se navadno odločamo za gradnjo z zidaki, ki jih je danes na tržišču že kar nekaj različnih vrst.
Pri konstrukcijskih delih etaž postavljamo najprej zidove in seveda pripadajoče strope, ki pomenijo predelni konstrukcijski element med dvema etažama objekta.
Po zadnji postavljeni etaži sledi postavitev ostrešja. Streha je zgornji in hkrati najbolj obremenjeni del hiše, ki zgradbo varuje pred vremenskimi vplivi ter bivanjskim prostorom zagotavlja toploto in udobnost. Da streha optimalno opravlja svoje funkcije mora biti ustrezno načrtovana, izvedena in vzdrževana. Osnovno pravilo pri izdelavi in načrtovanju ostrešja je preprostost konstrukcije; bolj kot je streha preprosta in osnovno oblikovana, lažje namreč opravlja svojo nalogo. Pri izdelavi ostrešja ni priporočljivo varčevati in pretirano zniževati stroškov, saj sta kakovostno ostrešje in kakovostna kritina osrednjega pomena za kakovost bivanja in zaščito ostalih konstrukcijskih elementov objekta. Izrednega pomena je pravilna izdelava konstrukcije ostrešja, pri čemer mora biti vsak element strešne konstrukcije pred postavitvijo ustrezno zaščiten. Še posebej pomembna je zaščita takrat, kadar za konstrukcijo ostrešja uporabljamo les in lesene elemente. Poleg lesenih strešnih konstrukcij se lahko pri gradnji stanovanjske hiše odločimo še za betonsko ali kovinsko strešno konstrukcijo. Pri izdelavi ostrešja pa je nujno predvideti tudi kasnejšo uporabo podstrešnega prostora. Če bomo v njem uredili bivalne prostore, je potrebno to upoštevati pri konstrukciji, določanju višine ostrešja in pri toplotni izolaciji ostrešja.
Tudi pri izbiri kritine je pomembno, da dobro preučimo materiale, ki nam jih ponujajo posamezni proizvajalci in se med njimi odločimo za tisto kritino, ki bo objektu oblikovno in pa predvsem glede na namembnost uporabe najbolj ustrezala. Odločimo se lahko za opečno kritino, ki je pri gradnji stanovanjskih objektov tudi najpogosteje uporabljana. Poleg tega imamo na voljo tudi druge vrste kritin kot so betonske kritine, vlaknocementne plošče, kovinske kritine ali plošče iz umetnih materialov. Kot sodobna načina kritin pa se uveljavljata tudi slama ali travnata ozelenitev strehe, ki pa imata svoje prednosti, vendar pa sta zahtevni za vzdrževanje. Pri nakupu kritine je dobro predvideti kvalitetnejšo kritino, kar pomeni daljšo življenjsko dobo in daljše obdobje, po katerem bo potrebno kritino menjati. Pri pokrivanju ostrešja je izrednega pomena izbira kakovostnega krovca-kleparja. Pri tem moramo biti pozorni na pravočasno in strokovno izvedbo del in ustrezno strokovno podkovanost za svetovanje pri izbiri ustrezne kritine.
K postavitvi ostrešja sodijo tudi kleparska dela, kamor štejemo opremo stavbe z vsemi elementi, ki so izdelani iz tanjše pločevine. To je predvsem izdelava in montaža strešnih žlebov, odtočnih cevi, obrob, strešnih oken, portalov, snegolovov.
IV. gradbena faza
Po opravljenih grobih gradbenih delih etaž in podstrešja, vključno s prekrivanjem strehe, sledi IV. gradbena faza, ki vključuje:
- postavitev predelnih sten v notranjosti objekta,
- izdelavo betonskih tlakov,
- izdelavo izolacije objekta,
- notranje in zunanje omete,
- napeljavo vseh potrebnih inštalacij,
- talne in stenske obloge, ki zahtevajo mokro vgradnjo,
- postavitev masivnih stopnišč,
- vgradnjo stavbnega pohištva,
- ključavničarska dela,
- kamnoseška dela.
Izdelava predelnih sten je bistveno manj zahtevna kot sama izdelava zunanjih, nosilnih zidov objekta, saj ima predelna stena zgolj estetsko funkcijo in pa predvsem funkcijo ločevanja posameznih prostorov znotraj objekta. Iz tega razloga je za predelne stene moč uporabiti tudi materiale, ki omogočajo hitrejšo postavitev, kot so npr. stene iz gips plošč, z namenom večje estetske vrednosti pa se lahko odločimo za predelne stene iz steklenih zidakov ali drugega ustreznega materiala.
Na tla posamezne etaže je pred namestitvijo oblog treba izdelati betonske tlake. Njihova izdelava je dolgotrajna predvsem zaradi sušenja materiala, zato so za takšno vrsto gradbenih del primernejši poletni kot pa zimski meseci. Na betonske tlake nato po želji namestimo ustrezno oblogo. Na stene pa je potrebno pred nanosom obloge ali pred pleskanjem izdelati omete. Ometi morajo biti izdelani tudi na zunanji strani objekta, pred nanosom fasade.
Del IV. gradbene faze je tudi izdelave ustrezne izolacije objekta, pri čemer je potrebno poskrbeti za kakovostno toplotno ter zvočno izolacijo. O primernosti materialov in postopkih izdelave izolacije objekta si lahko več preberete v razdelku, ki je posvečen izolaciji.
Pred zaključnimi deli je treba poskrbeti za napeljavo vseh potrebnih inštalacij, in sicer:
- nizkonapetostnih elektroenergetskih inštalacij, kamor štejemo inštalacije za moč in razsvetljavo,
- informacijskih inštalacij (telefon, antena, domofon,…),
- vodovodnih in odtočnih inštalacij,
- plinskih inštalacij,
- sistema ogrevanja.
V IV. gradbeni fazi je predvidena tudi vgradnja stavbnega pohištva, kamor štejemo vsa okna, senčila, polkna, vhodna, garažna in notranja ter balkonska vrata, ograje, stopnišča,… Vzporedno z nameščanjem stavbnega pohištva se izvedejo tudi vsa ključavničarska dela.
V. gradbena faza
V okviru V. gradbene faze se izvedejo vsa preostala, zaključna gradbena dela, in sicer:
- zaključitev inštalacij,
- slikopleskarska dela,
- steklarska dela,
- polaganje stenskih in talnih oblog.
V. gradbena faza pomeni zaključitev gradnje objekta do točke, ko je objekt pripravljen za takojšnjo vselitev. Tako so pripravljene tudi t.i. »hiše na ključ«.
Po izgradnji objekta sledi urejanje okolice objekta. Lepo urejena okolica je v zadovoljstvo ob pogledu skozi okno, hkrati pa polepša videz zgrajenega objekta. Koliko denarja bo potrebno odšteti za ureditev okolice, je v precejšnji meri odvisno od terena in njegovih značilnosti. Večji strošek predstavlja predvsem ureditev dovoznih poti, oblaganje zunanjih površin in usmerjanje meteornih voda.
vir: Slonep.net
No comments:
Post a Comment