Čeprav v Mariboru ni večjih stanovanjskih projektov, je ponudba novih stanovanj v štajerski prestolnici pestra. Jožef Murko, ustanovitelj in solastnik mariborske nepremičninske družbe Dodoma , pravi, da teh stanovanj investitorji ne bodo tako hitro prodali, saj se povpraševanje zmanjšuje.
V Mariboru in okolici je novogradenj izjemno malo. Zakaj?
Ključni investitorji so v stečaju, drugi pa prodajajo zaloge. Gradnja se končuje le pri projektu Habakuk, v poslovni objekt se prenavlja nekdanji hotel Slavija, država pa gradi medicinsko fakulteto. Druge novogradnje niso tako pomembne.
Ali se na trgu čuti primanjkljaj novogradenj in kako bo ta primanjkljaj v prihodnje vplival na celoten trg stanovanjskih nepremičnin v Mariboru?
Ne. Primanjkljaja danes ne čutimo. Po naši oceni je trenutno na trgu okoli 200 stanovanjskih hiš in vsaj 500 stanovanj, ki čakajo na kupce. Prepričan sem, da primanjkljaja tudi v prihodnje ne bo. Novi projekti bodo trgu pravočasno ponujeni, le povpraševanje mora biti. To pa je pogojeno s kupno močjo in občutkom varnosti. Za ilustracijo: ob zadnji napovedi vlade o varčevalnih ukrepih se je obisk v naših poslovnih enotah bistveno zmanjšal.
Poznamo zgodbe mariborskih gradbincev, ki so večinoma končali v stečaju. Zakaj so se po vašem mnenju zgodili ti stečaji?
Po bitki smo vsi generali. Po moji oceni so se banke šle investicijsko bančništvo na slovenski način. Gradbince so kreditirale s kratkoročnimi posojili, pri tem pa niso dovolj preverjale kapitalske ustreznosti, pomemben je bil le denarni tok. Pa tudi na lastno udeležbo so v večini primerov pozabile, da ne govorimo o prijateljskih povezavah. Če gradbinci ne bi dobili posojil na tako lahek način, ne bi izvajali vseh teh projektov in danes ne bi bili v stečaju. Konservativne banke, poznam le eno, se teh iger niso šle in te danes nimajo težav. Zgodovina se pač ponavlja. Imam gradivo o tej temi iz leta 1995, ki opisuje nepremičninsko krizo v ZDA konec 80. let prejšnjega stoletja. Popolnoma iste napake.
Kako bi lahko v Maribor privabili nova investicijska oziroma gradbena podjetja?
Ko se bo mesto nehalo ukvarjati s kulturo, bo mogoče le kdo začel razmišljati o razvoju gospodarstva. Če se bo to zbudilo, bomo potrebovali proizvodne prostore, stanovanja, če se bomo odločili razvijati tudi turizem, pa še nekaj hotelov in spremljajočih objektov. Tedaj bodo nastala oziroma se razvila gradbena podjetja, seveda če ne bodo prevladali tujci. Zdaj novih investitorjev in gradbincev ne potrebujemo, še tisti, ki so, nimajo dovolj dela.
Ali lahko napoveste, kaj se bo na področju novogradenj zgodilo v prihodnjem letu dni?
Prepričan sem, da podjetniški duh ni umrl. Pojavili se bodo investitorji, ki bodo iskali svoje tržne niše v okviru naših trenutnih možnosti. Verjemimo tudi vladi, ki pravi, da bo poenostavila postopke za gradnjo objektov.
Podatki Gursa
Na zalogi približno 400 novih stanovanj
Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije , ki so jih objavili v letnem poročilu, lani v Mariboru niso končali niti začeli graditi nobenega večjega stanovanjskega objekta. V zalogi neprodanih novih stanovanj, ki večinoma izhajajo iz gradnje, dokončane v letih 2008 in 2009, je okoli 400 enot, delež neprodanih stanovanj pa znaša okoli 45 odstotkov. Nedokončanih je še 81 stanovanj v projektu Mariborska metropola in 25 v projektu MTB Centrum . Oba investitorja, Konstruktor Invest in MTB , sta šla lani v stečaj, njune nepremičnine pa se poskušajo prodati investitorjem, ki bi projekte dokončali.
Ponudbene cene novih stanovanj so lani znašale med 1.300 in 3.300 evrov na kvadratni meter, kar je bilo očitno preveč, saj se zaloga neprodanih stanovanj iz minulih let ni bistveno zmanjšala.
Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator
No comments:
Post a Comment