NEPREMIČNINE MARIBOR
Z novim razpisom bodo podelili 55 neprofitnih stanovanj, po katerih je bilo že lani izjemno povpraševanje.
Nepremičnine Celje so objavile javni razpis za najmanj 55 neprofitnih stanovanj na območju celjske občine, ki jih bodo še letos ali prihodnje leto oddale v najem. Vloge bodo sprejemali do sredine maja, gre pa za različno velika stanovanja, ki jih bodo razdelili po treh ločenih prednostnih listah. Najmanj trideset stanovanj bo namenjenih tistim, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe, za približno deset stanovanj bodo morali najemniki plačati lastno udeležbo, petnajst pa jih čaka na mlade in mlade družine. Ti se bodo lahko vselili v povsem nova stanovanja, ki so jih Nepremičnine Celje zgradile na Teharjah.
Glede na izkušnje iz minulih let in splošno stanovanjsko problematiko lahko seveda pričakujejo, da bo prošenj bistveno več, kot je na voljo stanovanj. Lani se je namreč na razpis prijavilo kar 548 prosilcev, od katerih se jih je na prednostno listo uvrstilo 479, ključe stanovanj pa je dobilo komaj 42 srečnežev. Tisti, ki so ostali praznik rok, imajo letos več možnosti. Po vsakem razpisu se sicer prednostna lista oblikuje na novo, vendar se točkuje tudi udeležba iz prejšnjih let.
Gradnja neprofitnih stanovanj upočasnjena
Ker je v mestu zelo veliko praznih stanovanj, si ljudje pogosto ustvarijo napačen vtis, da vsa neprofitna stanovanja niso izkoriščena. Stanovanja, ki so prazna, so namreč v zasebni lasti, medtem ko so neprofitna stanovanja polna oziroma so začasno prazna samo takrat, kadar v njih potekajo obnovitvena dela. Tudi pavšalne ocene, da bi lahko zaradi velikega povpraševanja v Celju pospešili gradnjo neprofitnih stanovanj, niso ravne primerne. V gospodarsko zaostrenih razmerah in ob pogojih, ki vladajo na nepremičninskem področju, je namreč za družbo Nepremičnine Celje tak projekt silno velik zalogaj, ki ga sama brez soinvestitorjev ne more izpeljati.
Družba posluje z minimalnim dobičkom, ker v glavnem ves prihodek namenja za gradnjo, nakup ali vzdrževanje stanovanj. Ima tudi status neprofitne stanovanjske organizacije, ki jim je pred leti zelo koristil pri najemanju posojil na Stanovanjskem skladu RS. Prejšnje vodstvo družbe je ta denar namenilo za pospešeno gradnjo, ostali pa so dolgovi, ki direktorici Danici Doberšek zdaj povzročajo veliko neprijetnosti. Gre namreč za to, da so pred leti sklenjena posojila imela še temeljno obrestno mero in takšne klavzule, ki družbo finančno močno obremenjujejo oziroma so zanjo precej dražja od posojil, ki so danes na voljo v bankah. Doberškova je razočarana, ker Stanovanjski sklad RS ne želi spremeniti pogodb oziroma jim ponuja sodelovanje, ki pa zanje ne pride v poštev.
Različni pogledi na ceno gradbenih del
"Če smo denimo po neki posojilni pogodbi dolžni milijon evrov, je Stanovanjski sklad RS v skupnem projektu pripravljen sodelovati s 500.000 evri. V posojila, ki se zdaj dobijo na trgu, je torej pripravljen konvertirati samo toliko denarja in nič več. Problem je v tem, da je pred leti imel izjemno neugodne razpise," razlaga Doberškova. Njihova cena gradbenih, obrtnih in instalacijskih del je bila bo besedah Doberškove namreč tako nizka, da ni pokrivala osnovnih stroškov. "Cena je bila določena pred približno tremi leti in je bila samo za približno 50 evrov višja od tistega, ki je bil določen takrat, ko se je še delal nacionalni stanovanjski program, ki že dve leti ne velja več. "Če si se torej odločil za sodelovanje z Stanovanjskim skladom RS, si mu v bistvu poklonil določen odstotek v stanovanjih," pojasnjuje Doberškova.
Prepričana je, da cena gradbenih, obrtnih in instalacijskih del po občinah ne bi smela biti različna, saj je odvisen od kvadrature stanovanje in ne od lokacije. Cena gradbenih materialov je namreč povsod po Sloveniji enaka, dejstvo pa je tudi, da je gradnja majhnih stanovanj po kvadratnem metru dražja kot gradnja velikih stanovanj. Iz razpisov zadnjih let je razvidno, da je v Celju veliko povpraševanje po majhnih stanovanjih. Med prosilci je namreč kar 70 odstotkov takšnih, ki so samski ali živijo v dvoje. Prošenj pet- ali veččlanskih družin, ki potrebujejo velika stanovanja, je bilo komaj tri do štiri odstotke.
Neprofitne najemnine ne krijejo stroškov
"Vse to želimo dopovedati Stanovanjskemu skladu RS in upamo, da bo naša opozorila upošteval," pravi Doberškova, ki opozarja tudi na težave, ki jih imajo zaradi limitiranih najemnin za neprofitna stanovanja. Neprofitne najemnine so določene z uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih in so že od leta 2006 nespremenjene. V Celju najemnin ne morejo dvigniti, ker so že na najvišji možni ravni, problem pa je, ker z njimi ne pokrijejo amortizacije v nekem normalnem obdobju. To je tudi vzrok, da posojil v bankah za gradnjo neprofitnih stanovanj ne morejo dobiti. Prosijo lahko samo za posojilo na poslovanje celotne družbe.
Mestna občina Celje je Nepremičninam Celje lani podelila stavbno pravico za 50 let za 5000 kvadratnih metrov zemljišča na Dolgem polju, kjer bi lahko prihodnje leto s petimi milijoni evrov zgradili blok s približno sedemdesetimi stanovanji. Seveda pa bi se tako velikega zalogaja v Nepremičninah Celje lahko lotili samo pod pogojem, da bi Stanovanjski sklad RS uvedel drugačno politiko in sodeloval pri gradnji pod ugodnejšimi pogoji.
Vir: Dnevnik, Mojca Grušovnik
No comments:
Post a Comment