Zanimalo nas je, kako bodo ravnale banke, če se bo javnim uslužbencem zaradi znižanja njihovih plač poslabšala njihova kreditna sposobnost in bodo teže odplačevali obveznosti. Bankam smo zastavili naslednja vprašanja: kaj bi 15-odstotno znižanje plač v javnem sektorju pomenilo za ta segment vaših posojilojemalcev, kaj boste storili tam, kjer bodo anuitete zaradi morebitnih znižanih plač presegle tretjino osebnega dohodka, ali boste zahtevali tudi dodatna zavarovanja in v katerih primerih.
Banke ne dajejo konkretnih odgovorov na morebitno zmanjšanje kreditne sposobnosti, kar bi se zgodilo ob uveljavitvi omenjenih vladnih varčevalnih ukrepov. Tako so nam poslali le splošne odgovore o tem, kako rešujejo težave v primerih, ko se njihovim posojilojemalcem zaradi različnih vzrokov poslabša sposobnost odplačevanja stanovanjskih posojil.
Glede na napovedi o znižanju plač bo treba ločeno obravnavati primere odpuščanja zaposlenih v javnem sektorju, znižanja osebnih prejemkov, drugačne obravnave zaposlitev za določen čas, nadomeščanja upokojitev ter druge primere. V primerih, kjer se bodo osebni dohodki posojilojemalcem v prihodnosti bistveno znižali, bodo skupaj z njimi poskušali najti za obe strani sprejemljivo dolgoročno rešitev. Primerov ne gre posploševati, ampak jih je treba reševati posamično. Vsekakor pa dodatna zavarovanja ne pomagajo, če se že na začetku ugotovi, da posojilojemalec ne bo mogel redno plačevati svojih obveznosti.
V Abanki vsako stranko obravnavajo individualno. Tudi ko se pojavi odplačilna nesposobnost, poskušajo skupaj z njo poiskati rešitev, ki bi omogočila poplačilo posojila. Možna različica dogovora je podaljšanje odplačilne dobe in s tem nižji obrok. To pomeni, da sklenejo aneks k pogodbi, kjer je dogovorjena nova, nižja anuiteta glede na novo odplačilno sposobnost posojilojemalca. Če je stranka samo začasno nesposobna odplačevati posojilo, ji ponudijo moratorij za odplačilo obveznosti. V času moratorija se anuitete ne plačujejo, po končanem moratoriju pa stranka nadaljuje plačevanje obveznosti.
Moratorij ni del redne posojilne ponudbe, stranki se ponudi samo individualno, ko obstajajo dokazljivi razlogi za začasno nesposobnost odplačevanja posojila. Zahteva banke po morebitnem dodatnem zavarovanju je odvisna od vsakega posameznega primera. Nanjo vplivajo vrsta posojila, znesek posojila, rok vračila, kreditna sposobnost posojilojemalca in drugi dejavniki. Abanka posojilojemalcem predlaga sklenitev dodatnega zavarovanja, s katerim si lahko zagotovijo kritje ob izgubi zaposlitve. Zavarovanje se lahko sklene v kombinaciji s hipotekarnim, stanovanjskim ali potrošniškim posojilom. Ob izgubi zaposlitve zavarovalnica krije do šest mesečnih obrokov. Če delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, je posojilojemalec upravičen do največ šestih mesečnih obrokov, ki jih plača zavarovalnica; po izteku tega obdobja je posojilojemalec dolžan nadaljevati redno odplačevanje obveznosti.
Nova KBM spoštuje zakonodajo na področju posojil, ki določa, da mora posojilojemalcu po plačilu mesečne anuitete na osebnem računu ostati najmanj neto znesek minimalne plače, ki trenutno znaša 584,29 evra. Če posojilojemalec ne zmore plačevati mesečnih anuitet, poskušajo skupaj z njim poiskati najboljšo rešitev. Način reševanja takega položaja se zato od primera do primera razlikuje. Pomembno je, da se posojilojemalec takoj, ko zazna težavo, obrne na banko, saj takrat skupaj hitreje in laže poiščejo rešitev.
Če so težave posojilojemalca začasne, se v banki odločijo za reprogram posojila. Reprogram lahko vključuje podaljšanje dobe vračila posojila, določitev začasne anuitete, moratorij za plačilo glavnice ali plačilo glavnice in obresti. Kadar pa se izkaže, da so težave dolgotrajne, banka preda terjatev kot odškodninski zahtevek, nato pa se izvede sodna izvršba nad zastavljenim predmetom. Vendar je sodna izvršba resnično povsem zadnja možnost, za katero se, če se le da, ne odločajo.
Kreditno sposobnost stranke oziroma posojilojemalca NLB preverja ob odobritvi posojila. Med odplačevanem posojila banka kreditne sposobnosti ne preverja več. Ko posamezna stranka opazi, da zaradi spremenjenih okoliščin posojila ni več sposobna odplačevati, se zglasi v poslovalnici, ki ji je posojilo odobrila, in tam poiščejo rešitev. Možna je odobritev podaljšanja odplačilne dobe ali odloga plačila mesečnih obveznosti za določeno obdobje.
Prebivalstvo bo pri najemanju posojil previdnejše. Za stranke, ki posojila že imajo najeta, tretjinska omejitev pri osebnih dohodkih ne bo imela nobenega vpliva. Stranka mora mesečno poravnavati svoje kreditne obveznosti. Zaradi manjšega razpoložljivega dohodka bodo prizadeti predvsem tisti prosilci posojila, ki ne bodo izpolnjevali minimalnih pogojev za pridobitev posojila. Prosilcem posojila s povprečnimi prihodki svetujejo, da mesečne obveznosti posojil, ki so daljši od petih let, ne presežejo četrtine njihove neto plače, tistim, ki imajo nadpovprečne prihodke, pa, da stroški odplačevanja posojila ne presežejo tretjine njihove plače.
Vir: Finance, Oglasna priloga - Nepremičninski informator
No comments:
Post a Comment